LJUBLJANA – Poročilo Transparency International (TI) »Denar, politika, moč: tveganja za korupcijo v Evropi« društva Integritete razkriva, da je v Sloveniji nacionalni sistem integritete zmerno stabilen in si je prislužil oceno 63 od 100. Od 13 analiziranih stebrov integritete so bila najslabše ocenjena področja civilne družbe, organov pregona in medijev, najbolje pa državna volilna komisija.
Težave so v praksi
Iz Slovenije je kot primer dobre prakse izpostavljena obvezna registracija lobistov, ki je bila vzpostavljena s protikorupcijskim zakonom leta 2010. A pri izvajanju tega sicer ustreznega zakona prihaja do številnih težav. Tudi dostop do informacij javnega značaja je v Sloveniji po zakonodajni plati dobro urejen, do težav pa prihaja v praksi.
Ljudem naj bo vzor država
Kot je ocenila predsednica društva Simona Habič, bi lahko odgovorni z rešitvami v praksi privarčevali in »na ta način omogočili, da bi se denar namesto v žepe zasebnikov stekal v državno blagajno«. Tudi varčevalni ukrepi bi bili pri ljudeh po njenih besedah bolj pozitivno sprejeti, če bi ti videli, da država odgovorno ravna z javnim denarjem.
»V Sloveniji se tako Komisija za preprečevanje korupcije kot tudi računsko sodišče in druge neodvisne inštitucije ignorirajo, ne jemljejo resno in, kar je najpomembnejše, na podlagi njihovih ugotovitev se ne naredi skorajda nič,« je še poudarila Habičeva.
Kje je korupcije največ?
Danska, Norveška in Švedska so sicer v Evropi najbolj zaščitene pred korupcijo, medtem ko je Bolgariji in Romuniji največ nevarnosti korupcije. TI ugotavlja tudi močno povezavo med neurejenimi javnimi financami in korupcijo: močno zadolžene države, kot so Portugalska, Italija, Grčija in Španija, so namreč zelo slabe tudi v boju proti korupciji.
V Sloveniji je bil nacionalni sistem integritete označen kot zmerno stabilen in si je prislužil oceno 63 od najvišje možno 100. Od 13 analiziranih t. i. stebrov integritete so bila najslabše ocenjena področja civilne družbe, organov pregona in medijev, najbolje pa državna volilna komisija.
Kako korupcijo preprečiti ...
Med konkretnimi koraki, ki jih TI v poročilu predlaga vladam in EU, so boljša zaščita prijaviteljev korupcije, izboljšanje dostopa do informacij javnega značaja, sprejetje etičnih kodeksov za poslance in uvedba obveznih registrov lobistov. Večino držav čaka tudi veliko dela pri ureditvi financiranje političnih strank in javnih naročilih.
Iz Slovenije je v poročilu kot primer dobre prakse izpostavljena obvezna registracija lobistov, ki je bila vzpostavljena s protikorupcijskim zakonom leta 2010. A pri izvajanju tega sicer ustreznega zakona prihaja do številnih težav. Tudi dostop do informacij javnega značaja je v Sloveniji po zakonodajni plati dobro urejen, do težav pa prihaja v praksi.
