LJUBLJANA – Rezultati preiskave so pokazali, da bolnica, pri kateri je obstajal sum, da je okužena z ebolo, nima virusa. V soboto je klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana sporočila, da je bil negativen tudi tretji izvid vzorca, ki so ga pregledali na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. »S tem lahko rečemo, da smo dokončno izključili diagnozo ebola virusna bolezen,« so sporočili.
Skrivnostna bolezen v Nigeriji Na jugu Nigerije je za skrivnostno boleznijo, ki vzame življenje v komaj 24 urah, umrlo najmanj 18 ljudi. Izbruh so zabeležili v začetku prejšnjega tedna v kraju Ode-Irele. Njeni simptomi so: glavobol, nenadoma zamegljen vid in izguba zavesti, sledi smrt. Z laboratorijskimi testi so že izključili ebolo ali kateri drugi znani virus. |
Negativni so bili že prvi izvidi vzorcev, ki so jih opravili v četrtek bolnica, ki je bila v Zahodni Afriki, kjer je še razširjena ebola, je zaradi vročinskega stanja pomoč na infekcijski kliniki poiskala v sredo zvečer , a so lahko zdravniki sum dokončno izključili šele po dodatnih preiskavah. Ker nima več težav niti vročine in se počuti dobro, so jo odpustili iz bolnišnice, kljub temu pa bodo v naslednjih dnevih opravili še nekaj dodatnih laboratorijskih preiskav, s katerimi bodo ugotovili vzrok za njeno stanje; doslej so že izključili malarijo in dengo. Ker v Sloveniji le ni ebole, je lahko medicinsko osebje klinike opustilo stroge varnostne ukrepe in sleklo zaščitna oblačila, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa ne bo treba iskati vseh, ki so bili v stiku z obolelo. Vse skupaj je bila le vaja, kako bi bilo, če bi se morali zares spopadati z ebolo, ni pa bil to prvi primer suma, da je ebola pri nas več simptomov, ki so značilni zanjo, je oktobra lani kazal prebežnik iz Nigerije.
Odziv zdravstva ob tokratnem primeru suma na okužbo z ebolo je bil zelo dober, je ocenil predstojnik ljubljanske infekcijske klinike Franc Strle in pristavil, da so si zabeležili vse pripombe zadnjih dni in jih bodo podrobneje proučili ter ugotovili, kaj bi se dalo v prihodnje še izboljšati.
Brez poljubljanja
Obolele pa so prav zares zdravili v Franciji, Španiji, Švici, Nemčiji, na Nizozemskem in Norveškem ter v Združenem kraljestvu, kamor so prepeljali v Afriki okužene medicinske delavce. V začetku oktobra so španske oblasti sporočile, da se je okužila medicinska sestra, ki je skrbela za pacienta, ki so ga na zdravljenje v Španijo prepeljali iz Afrike. Pacienta so v Madrid pripeljali 22. septembra, tri dni pozneje je umrl, okužena medicinska sestra pa je bila prvi človek, ki se je okužil zunaj Afrike. Takoj so jo začeli zdraviti in jo tudi ozdravili.
V Afriki ljudje še zbolevajo, k sreči ne več tako intenzivno kot prej; v drugem aprilskem tednu se jih je okužilo 40. Skupno je okuženih 25.826 ljudi, največ v Sierri Leone, in sicer 12.201 človek, 10.740 jih je umrlo, največ smrti, 4486, so zabeležili v Liberiji.
Izbruh ebole se je prvič istočasno pojavil 1976. v Sudanu in Demokratični republiki Kongo. V Kongu je bil izbruh v vasi v bližini reke Ebola, po kateri je bolezen tudi dobila ime. Je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Značilni znaki so: povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah in drugi nespecifični simptomi; pozneje imajo lahko nekateri bolniki obilne notranje in zunanje krvavitve, odpove jim lahko več organov.
Inkubacijska doba traja od dva do 21 dni, v povprečju od osem do 10. Med ljudmi se prenaša prek stika s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami in izločki (rokovanje, poljubljanje...) bolnika ali okužene živali. Virus se uniči z milom, belilom, izpostavljenostjo soncu, visoko temperaturo ali sušenjem. Pranje oblačil, onesnaženih s telesnimi tekočinami ali izločki, v pralnem stroju ga uniči. Človek je kužen ob pojavu bolezenskih znakov, kužni so tudi posmrtni ostanki. Najbolj ogroženi so zdravstveni delavci, ki negujejo in zdravijo bolnike, ter družinski člani, ki bivajo z bolnikom. Najpomembneje je preprečiti širjenje okužbe bolnika je treba izolirati, zdravstveno osebje pa mora biti ustrezno zaščiteno (z opremo in pravilnim postopkom dela). Specifičnega zdravila ni, zdravijo se simptomi in vzdržujejo telesne funkcije.