LJUBLJANA – Ste onstran slovenskih meja vozili prehitro ali pa bili brez ustreznega dokumenta? Za prekrške, storjene v tujini, bo kazen od sredine marca izterjalo kar celjsko okrajno sodišče. To je namreč od marca lanskega leta prevzelo izterjave za tovrstne prekrške, ki so bili storjeni zunaj Slovenije. Kot danes piše časnik Delo, so največ zahtevkov (kar 153) dobili iz Avstrije, iz Nizozemske pet, madžarske in nemške oblasti pa so poslale po en predlog. Večinoma gre za prometne prekrške, nekaj je carinskih prekrškov in prekrškov v zvezi z vstopanjem v tujo državo brez ustreznih dokumentov ter prekrškov v zvezi z nedovoljenim bivanjem v tujini. Celjsko okrajno sodišče je izključno pristojno za odločanje v zadevah priznavanja in izvrševanja odločb pristojnih organov držav članic EU.
Kako poteka postopek
Celjsko okrajno sodišče začne postopek na pobudo pristojnega organa tuje države, ki je slovenskemu državljanu izdala prekršek in denarno kazen. »Sodišče najprej preveri, ali obstajajo razlogi za nedopustnost izvrševanja, nato pa prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je treba, za njeno izvršitev,« pravijo na sodišču.
Denar, ki se dobi z izvrševanjem odločbe, ostane Sloveniji, razen v primerih, ko je s tujo državo dogovorjeno drugače. Stroški izvrševanja tovrstnih izterjav pa bremenijo državni proračun.
Prisilne izterjave
Sodišče lahko kazen izterja tudi prisilno, če v roku ne poravnate kazni. Zaporna kazen ni zagrožena v tem primeru, saj po našem pravu za prekrške ni predpisana določitev za zaporne kazni.
Denarne kazni, ki so bile Slovencem izročene v državah, ki niso članice EU, se ne izvršujejo doma, ker za to ni pravne podlage.
Kaj pa države, ki niso v EU?
Z nečlanicami EU se podatki izmenjujejo na podlagi dvostranskih sporazumov. »Bilateralne pogodbe, ki urejajo tudi sodelovanje v prekrškovnih zadevah, ima Slovenija sklenjene s Hrvaško, Makedonijo in BiH, medtem ko je s Srbijo pogodba podpisana, ni pa ratificirana in zato še ne velja,« pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu in poudarjajo, da »navedeni instrumenti urejajo zgolj medsebojno pravno pomoč v zadevah prekrškov (vročanje listin, izmenjava podatkov, zaslišanje ...), ne pa tudi instituta izvršitve tuje odločbe, izrečene v prekrškovnem postopku«.
»Zaprosila za podatke iz držav nečlanic EU in ustrezna pravna podlaga se preverjajo za vsak primer posebej,« dodajajo na ministrstvu infrastrukturo in prostor.
