ŠKOFJA LOKA – V tisočletnem mestu, kjer na območju nekdanje Gorenjske predilnice deluje podjetje za predelavo nevarnih in nenevarnih odpadkov Ekologija, se še vedno bojijo ekološke katastrofe. Rolando Krajnik, vodja civilne pobude Moja Škofja Loka, poudarja, da so domačini zaskrbljeni predvsem zato, ker Ekologija deluje v 60 let starem kompleksu, ki je po njegovem mnenju »popolnoma neprimeren« za predelavo nevarnih odpadkov. Ko so si gasilci nedavno ogledali prostore Ekologije, so opozorili na številna odprta vprašanja in nejasnosti, podjetje so obiskali tudi inšpektorji.
In kaj so ugotovili ob izrednem nadzoru, pri katerem se je delovna inšpekcija osredotočila predvsem na skladiščenje in ravnanje z nevarnimi snovmi ter tudi na usposobljenost delavcev za varno opravljanje dela in na to, ali pravilno uporabljajo varovalno opremo? »Pri nadzoru ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, zato je bil postopek ustavljen,« so zadnji obisk Ekologije strnili na inšpektoratu za delo. Da je v Ekologiji vse v redu, so v začetku leta ugotovili tudi inšpektorji za okolje in prostor.
Miniaturen požarni bazen
A marsikdo v Škofji Loki je zaskrbljen. Med njimi Rolando Krajnik, ki je povlekel vzporednice z vrhniškim Kemisom in takole povzel le nekatere kritične točke: »Kemis ima požarni bazen v velikosti 650 kvadratnih metrov, v Ekologiji je bazen velik pet kvadratnih metrov. Kemis je bil relativno oddaljen od naselij in industrijskih obratov, Ekologija je od naselja oddaljena 150 metrov. Kemis je bil zgrajen na najmodernejši način, prav za predelavo nevarnih odpadkov, prostori Ekologije pa so bili pred 60 leti zgrajeni za predilnico.« Tudi zato je vodja civilne pobude še naprej prepričan, da Ekologija nikakor ne spada v Škofji Loko.
Potem ko je požar v Kemisu na noge spravil tudi (eko)loške sosede gorenjskega obrata za predelavo odpadkov, so si Ekologijo ogledali še gasilci. Iz besed poveljnika občinskega poveljstva Andreja Štremflja je jasno, da je mnogo vprašanj o požarni varnosti ostalo neodgovorjenih. Razumeti je, da bo treba za večjo požarno varnost postoriti še marsikaj, saj zdaj nimajo gasilci tam kaj početi: »Ko bo urejena ustrezna pasivna in aktivna požarna zaščita, bomo gasilci spet obiskali objekt in se dogovorili za kakovostni praktični preizkus ukrepov (vajo) na objektu v primeru požara in razlitja oziroma razsutja nevarne snovi.«
Poveljnik škofjeloških gasilcev je zaskrbljen tudi zato, ker lokalni borci z ognjem ne vedo, kaj vse se skriva v kompleksu nekdanje Gorenjske predilnice. Znano je samo, da tam deluje na desetine podjetij, popolna neznanka pa je, kaj vse podjetja tam hranijo, koliko vnetljivih snovi se skriva v starih predilniških halah, ali so prostori podjetij ustrezno ločeni s požarnimi zidovi itd. In če sklenemo z besedami enega od izkušenih gasilskih mačkov: »Če bi izbruhnil požar, ne bi vedeli, kaj se skriva za naslednjo steno. To pa gasilci preprosto moramo vedeti, da bi lahko ustrezno ukrepali!«
