IDRIJA – »Nismo bolne. Čisto v redu smo. Tukaj živimo že tisočletja,« nam je ob obisku v enem izmed najbolj nevarnih blokov v Sloveniji na pol v šali razlagala starejša stanovalka. V 130 let starem rudniškem bloku na Tomšičevi 19 v Idriji namreč z visoko koncentracijo radona v petih stanovanjih živijo ženice, ki se iz svojih domov nimajo kam izseliti, čeprav bi bilo to bolje za njihovo zdravje. Koncentracije radona v njihovem bloku tudi za stokrat presegajo dovoljene vrednosti. Ta radioaktivni plin je nastal kot posledica žgalniških odpadkov iz rudnika, ki so jih nekdaj uporabljali za nasutja pri gradnji objektov.
Strupena solata
»Stanovalci v pritličju vdihavajo tako kontaminiran zrak, da je njihovo tveganje za pljučnega raka zaradi radona enakovredno tveganju, ki so mu izpostavljeni redni kadilci,« nevarnost pojasnjuje dr. Tomaž Šutej, inšpektor višji svetnik na ministrstvu za zdravje. Kljub temu starejših prebivalk bloka to ne skrbi in še naprej na kontaminirani zemlji pred njim gojijo solato, brez katere bi s skromno pokojnino še težje preživele.
»Rekli so mi, naj hodim ven, da nisem nenehno notri, ampak pozimi je težko, ko je mraz. S tem živimo in prezračujemo stanovanje. Saj so prišli iz Ljubljane in Švice in so nekaj merili, ampak nam niso nič rekli, da moramo kaj paziti. Eden je prišel z aparatom in me meril, pa je rekel, da sem polna radona. Tako ali tako nimaš kaj. Mi s tem živimo,« nam je njihovo stališče pojasnjevala Marija Lapanje in dodala, da je ne skrbi niti strupena solata z vrta: »Pravijo, da je zemlja onesnažena, ampak da sonce vse razkuži, zato zelenjavo na vrtu pobiram zvečer.«
Druga stanovalka pa nam je pojasnila: »Tukaj smo sami stari ljudje. Spodaj v kleti je sevanje, pri nas v stanovanjih pa upam, da ni tako hudo.« Čeprav so njihovi možje že zdavnaj pod zemljo, prebivalke to povezujejo predvsem z njihovim delom v rudniku. Nepoznavanje problematike se kaže tudi v izjavi najmlajše izmed njih, ki pravi: »Jaz nisem šla niti luknje gledat, ki so jo naredili, saj me to ne zanima.«
Pljučni rak Strokovnjakinja z Instituta Jožef Stefan Janja Vaupotič pojasnjuje: »Ko dihamo zrak, v katerem je vedno tudi nekaj radona, v bistvu ves radon izdihnemo, a dobršen delež radonovih razpadnih produktov se odfiltrira v pljučih. Tam razpadejo, sproščena energija se absorbira v tkivo in ga poškoduje, kar v končni fazi lahko povzroči raka. Po ocenah mednarodnih agencij dobi človek v svetovnem povprečju zaradi vnosa radona in razpadnih produktov okrog polovico od celotnega odmerka, ki ga sicer prejme od vseh naravnih izvirov sevanja. Ta odmerek povzroči od 5 do 15 odstotkov pljučnega raka in tako radon uvršča za drugega (takoj za kajenjem) najpomembnejšega povzročitelja pljučnega raka.« |
Do stokrat preseženo!
Kot nam je pojasnil inšpektor, so koncentracije radona v tem bloku zares visoke. Oktobra 2011 so v pritličju izmerili med 3000 in 13.000 bekerelov na kubični meter, v kleti pa celo 40.000 Bq/m3. Normalno povprečje v bivalnem okolju v Sloveniji je med 50 in 100 Bq/m3, dovoljena povprečna letna vrednost pa 400 Bq/m3. Čeprav so objekt že delno sanirali, je radona še vedno veliko preveč. Inšpektor pravi, da so pozvali prebivalke k izselitvi, a za to nočejo niti slišati.
Radonu veliko pozornost posvečajo tudi strokovnjaki z Instituta Jožef Stefan. Vodja centra za radon Janja Vaupotič pojasnjuje, da se tej problematiki v bivalnih okoljih resno posvečajo od leta 1990; koncentracije merijo predvsem v vrtcih, šolah in naključnih stanovanjih, tudi v bloku na Tomšičevi 19, kjer so skupaj s švicarskimi strokovnjaki v prvi fazi opravili preprost in cenovno ugoden ukrep prezračevanja. V kleti so skopali radonsko jamo in vgradili ventilacijski sistem, a so bile koncentracije kljub temu še vedno previsoke. Zato zdaj izvajajo naslednji korak, in sicer dodatne zatesnitve, o katerem so se dogovorili na nedavnem tečaju in delavnici, ki sta potekala na to temo.
Kontaminirana Idrija
Prihajajoče ukrepe v bloku nam je opisala Tatjana Dizdarevič iz Rudnika živega srebra Idrija. Pravi, da so januarja kupili prenosni merilni instrument, s katerim bodo zainteresiranim strankam v stanovanjih v Idriji brezplačno merili koncentracije radona. Če bodo tudi drugje naleteli na sevanje, bodo prav tako pripravili ukrep sanacije, kot so ga nedavno v enem izmed tamkajšnjih vrtcev: »Rušenje zgradb bi bilo nesmiselno, saj so žgalniški ostanki tako rekoč po celotni Idriji, za uspešno sanacijo pa bi v nekaterih primerih lahko izvedli ureditev talne plošče ali izolacijo kletišča, s čimer bi preprečili izhajanje radona iz tal v prostore.«
Za kakšen obseg onesnaženja gre, za zdaj ne ve niti inšpektor Tomaž Šutej: »Koliko je radona v drugih blokih, žal ne vemo, ker te meritve zaradi pomanjkanja denarja vedno ostajajo le v osnutkih nacionalnega programa, prednost v njem, kar veleva tudi zakonodaja, pa imajo javni objekti – predvsem vrtci in šole, kjer prav tako prepogosto najdemo previsoke vrednosti in so potrebni dodatni ukrepi.«