Pravi gurmani pravijo, da imajo pozimi ujetega ciplja raje od kulinarično najbolj zvenečih in tudi cenovno mnogo dražjih rib. Znano je, da se ciplji ob nižjih temperaturah ne prehranjujejo in se zato izčistijo ter so veliko slastnejši. Poleg tega se držijo tesno skupaj v večjih jatah, ki jih je laže zajeti. Te se premikajo počasi in najraje zaidejo v plitvejše morje, kakršno je na primer v Piranskem zalivu.
V starih časih, ko je pred drugo svetovno vojno samo v Piranu od ribištva živelo dobrih sto družin, je bilo tradicionalno zimsko zajetje jate ribiški praznik s fešto in vse mesto je dišalo po slastno pečenih cipljih. No, nekoč je bilo tako, a danes, ko imamo na celotni obali le okrog 80 poklicnih ribičev, peščica od njih, ki še gojijo to tradicijo, upa, da bodo imeli to zimo več sreče kot zadnja leta. Poleg tega jih skrbi še kar nekaj drugih administrativnih sprememb, ki jim vsako leto bolj zapletejo ta starodavni izlov.
Naj se lov začne!
Ministrstvo za kmetijstvo je letos podelilo dovoljenja za organiziran izlov zimskih jat cipljev in spremljajočih belih rib v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu 20 poklicnim ribičem. Ti so za vodjo izlova znova izbrali piranskega ribiča Zlatka Novogradca in že oprezajo za jatami.
»Skupina je pripravljena in čakamo na božične praznike, saj bi radi prvič razveselili ljubitelje zimskih cipljev in drugih rib. Je pa temperatura morja, ki se tudi sicer zadnja leta spreminja na topleje, še visoka. Enkrat so kolegi že šli v rezervat oprezat za jato, a je še ni bilo,« pravi Novogradec v pričakovanju prvega izlova.
Skupina ima dovoljenje za deset izlovov v omenjenih rezervatih od 1. novembra do konca marca. Lani, ko so v devetih izlovih v piranskem rezervatu skupaj ujeli 6400 kilogramov rib, med katerimi pa je bilo bolj malo cipljev, so jih lahko lovili do konca aprila, torej mesec dlje. Poleg tega se je lani dovoljenje glasilo za deset uspešnih izlovov (ko je bila količina zajete ribe večja od 500 kilogramov), letos pa za deset ne glede na uspešnost. »To pomeni, da dovolijo deset izlovov, in to ne glede na to, ali potem, ko izplujemo, vržemo mrežo ali ne. To je absurd in ne pride v poštev pri našem organiziranem skupnem tradicionalnem izlovu,« je nejevoljen vodja skupine.
Kaj bo s prodajo?
Jasno ni niti, kako bo z običajno prodajo ulova na portoroškem pomolu, kamor zadnja leta po uspešnem izlovu po pravilu pripeljejo ribe. »Prodajo na pomolu bomo poskušali izpeljati, a ne vemo, ali bo to možno po novi zakonodaji zaradi davčnih blagajn. Do zdaj smo ribe prodajali skupaj na enem mestu in si nato delili dobiček. Po novem pa bi moral vsak od udeležencev ulova sam tipkati račune za svoj delež ulova. To, da bo vsak od dvajsetih ribičev tam na pomolu izdajal račune za ribe, ki smo jih ujeli skupaj, je nesmisel za skupinski izlov. Tudi sicer bo kaj takega na pomolu, kjer so ljudje v množici čakali za nakup v eni vrsti, težko izpeljati,« skrbi Novogradca.
Ribiči razumejo, da so pri ribolovu potrebna pravila, a ocenjujejo, da se zapletena zakonodaja vsako leto bolj zaostruje in jim težko razumljivo otežuje delo. Ugotavljajo, da so kmetje, ki plačujejo davek po katastru, izvzeti iz sistema elektronskih blagajn, ribiči, za katere pravijo, da jim je morje kot njiva, pa jih morajo imeti. »Kmetje imajo pavšal in tudi mi bi ga lahko imeli. Smo mali ribiči z majhnimi barkami, ne pa kaki veliki zaslužkarji,« je tudi zaradi drugih vsakoletnih sprememb okoli ribolova nejevoljen Novogradec. Tako ribiči še ne vedo, kako bodo ob kupcih na portoroškem pomolu, željnih tradicionalnih cipljev, sploh lahko izpeljali prodajo.