KRANJSKA GORA – Nekdanja kasarna italijanskih carinskih organov in mejne policije je bila nedaleč od mejnega prehoda v Ratečah postavljena takoj po drugi svetovni vojni, kmalu po vstopu Slovenije v EU pa so jo zaprli. Nekaj časa je samevala, nato je postala prostor za oddih mladine, a posel s šolo v naravi ni prinašal dobička. Zadnjih nekaj let zunaj in znotraj prijetno obnovljeni objekt sameva.
Da bi se okoli njega dogajalo kaj okoli predvidene naselitve beguncev, ni opaziti. Prvi mejaš je naš nekdanji reprezentant v tekih Matej Soklič, zdaj uspešen poslovnež. Njegov športno-gostinski kompleks je zrastel na nekdanjem mejnem prehodu Rateče. »Če se bodo begunci znali vklopiti v to okolje, naj bodo moji sosedi,« je dejal. Ali je v kranjskogorski občini nastala panika brez razloga? »Po mojem mnenju ni razloga za strah. Saj so bili in so še v Sloveniji begunski centri. Kaj češ, to je življenje. Ali se je kakšnemu Ljubljančanu spremenilo življenje, ko so prišli begunci? Treba je pomagati. Kaj pa, če bomo nekoč mi morali bežati?«
Z načrti, da namerava italijanska stran v Ratečah urediti center za 40 prebežnikov iz nemirne Afrike, je bil sredi meseca seznanjen tudi kranjskogorski župan Janez Hrovat: »O tem me je obvestil župan Trbiža Renato Carlantoni. Najprej so načrtovali, da bi begunce nastanili na italijansko-avstrijski meji, a so po mnenju lokalnih prebivalcev tam neprimerne razmere pa tudi domačini so načrtom nasprotovali, zato so morebitno lokacijo premestili proti slovenski meji, torej proti Ratečam.« Kot je dejal kranjskogorski župan, so na italijanski strani, kjer so prve hiše oddaljene nekaj kilometrov, med 4000 prebivalci že zbrali 2200 podpisov tistih, ki urejanju prostora za begunce nasprotujejo – tudi zaradi tega, ker so prepričani, da na območju ni ustrezne infrastrukture, ki bi omogočala urejanje tovrstnega centra.
O nameri italijanske strani so ta teden seznanili tudi kranjskogorske občinske svetnike, o teh načrtih italijanskih sosedov pa so pred kratkim že razpravljali na zboru krajanov v Ratečah. »Proti nikomur nismo, saj vendar na tem ozemlju skupaj živimo Italijani, Slovenci, Avstrijci, navsezadnje tudi mnogi, ki so se sem naselili iz Bosne in Hercegovine. A moramo se seznaniti z vsem, kar se novega obeta v naši okolici in se ustrezno pripraviti na morebitne spremembe,« nam je včeraj povedala Sonja Kavalar, predsednica KS Rateče. Kranjskogorski občinski svetniki so na zadnji seji tako sklenili, da bodo o načrtih italijanske strani obvestili pristojna ministrstva in jih prosili, da se aktivno vključijo v postopek: »Vedeti moramo, da so prve hiše na slovenski strani bistveno bližje kot tiste v Italiji. Razmišljati bi bilo treba, denimo, že o tem, da pravočasno poskrbimo za ustrezno policijsko varnost oziroma kontrolo.«