LJUBLJANA – Grozljivka z bančno luknjo dobiva vse večje in strašljivejše razsežnosti. Glede na razkritja se uresničujejo najhujše slutnje pesimistov o tem, na kakšne načine so v nekaterih bankah podeljevali milijonske kredite, za katere niti ni bilo možnosti, da bi bili kdaj odplačani. Posledica? Bančna luknja, ocenjena na 4,7 milijarde evrov.
In ker nič ne ostane za vedno skrito, zdaj na plano kapljajo umazane podrobnosti, ki jih razkrivajo tisti, ki so vse skupaj opazovali od blizu. Tako so v oddaji Epilog predstavili informacije posameznikov, ki so delali v štirih slovenskih bankah in so imeli vpoglede v kreditne mape ali pa so o kreditih celo odločali.
Jasna navodila, kateri podatki se predstavijo in kateri zamolčijo
Problematičen je bil odnos med službo za upravljanje tveganj (tako imenovani risk) in kreditnim odborom, ki so ga po večini sestavljali člani uprave. Eden od informatorjev je razkril, da so se člani uprave ukvarjali le z nekaj podjetji, za druga se niso zanimali. Sami so se dogovorili za posel, zavarovanje, plačilno dobo. Risk pa je imel navodila, katerih stvari naj se ne predstavi, kaj je treba opustiti. Bili so primeri, ko je bil risk proti podelitvi kredita, pa so to preprosto ignorirali. Vsakokratno so bili verjetno »povoženi« na sejah kreditnih odborov.
Do kredita v minuti ali s telefonskim klicem
Po navadi se na kreditnem odboru ena mapa obravnava 30 minut. V primerih »njihovih« podjetij pa je bilo urejeno v minuti. Velikokrat kreditni odbor sploh ni bil sklican, krediti pa podeljeni korespondenčno. Še več, dogajalo se je tudi, da so ob desetih poklicali v banko, da potrebujejo 10 milijonov. Ob 12. uri jim je bil ta denar nakazan brez sklepa kreditnega odbora, tudi brez elektronske korespondence, vse le s pogovorom na štiri oči.
»To so bili celi klani v bankah, držali so skupaj, nikogar niso spustili zraven ... Odobravala so se čezmejna posojila za financiranje prevzemov slovenskih podjetij, da bi se zabrisal izvor njihovega denarja. Odobravali so se krediti na način, da so določene banke s komitenti celo ustanavljale skupna podjetja v tujini. Odobravali so se krediti že prezadolženim podjetjem. Delavci banke so bili v nadzornih svetih teh podjetij, 'zlizani' z upravami ...« je povedal eden od pričevalcev.
Tovrstne kredite pa so odobravali tudi nadzorni sveti, pa za to doslej ni še nihče odgovarjal, je za dodajo povedal drugi vir.
V igri so bile tudi podkupnine: denimo, zgodilo se je, da je član kreditnega odbora izsiljeval male podjetnike in obrtnike. Slednji so lahko za podkupnino dobili nezavarovan kredit.
Poleg Mateja Narata so v NLB po informacijah Pop TV ovadili še Alojza Jamnika, Andreja Hazabenta, Boruta Staniča, Marjana Kramarja, Mirana Vičiča, Pierra van Keirsbilka in Clauda Derossa. Ovadeni tudi nečlani uprav, tudi dva, ki sta še zaposlena v banki. Sporazumno so banke zapustili v zadnjem času številni vodilni, tudi zdajšnja ministrica brez resorja Alenka Smrkolj. V NKBM so ovadeni Matjaž Kovačič, Manja Skernišak, Slavko Jarc, Danijela Atelšek. Probanka: Romana Pajenk, Milana Lah. Factor banka: Boris Pesjak, Dušan Valenčič, Ciril Dragonja, sicer brat državnega sekretarja v kabinetu Mira Cerarja Metoda Dragonje. V nedržavni Hypo banki bo kmalu sledil prvi odškodninski sodni epilog. Odgovorni v tej banki so Andrej Oblak, Andrej Potočnik, Anton Romih in Božidar Špan. |
Prenapihnjene cenitve stanovanj in zemljišč, denar pa ...
Nepravilnosti so se dogajale tudi pri zavarovanju kreditov in ocenjevanju vrednosti zemljišč. V slednjem primeru so cenilci, vpleteni v goljufije, imeli licence, ampak na koncu so napisali, kar je bilo potrebno. Pri cenitvi so upoštevali prihodnjo vrednosti ocen (kmetijskemu zemljišču so tako pripisali vrednost zazidljivega zemljišča, čeprav prostorski načrt tega sploh še ni predvideval). Napihovale so se tudi prodajne cene stanovanj, ki so bila zgrajena šele čez leta. In razlika v vrednosti je vedno končala v žepih določenih akterjev ...
Če risk in komerciala ne bi ravnala po navodilih uprave, bi zaposleni dobili odpoved.
Največji kaos med 2005 in 2009
Rok Praprotnik iz Centra za skladnost poslovanja v NLB je v oddaji zagotovil, da je danes podeljevanje kreditov v eni minuti nemogoče. Krediti, za katere bi moralo biti vsakomur jasno, da ne bodo odplačani, so bili podeljeni med 2005 in 2009.
Inšpekcijsko skupino za sodelovanje z organi pregona je Banka Slovenije ustanovila leta 2014. Pri bonitetnem nadzoru Banka Slovenije ne more zajeti vseh primerov slabe bančne prakse, pa trdi Mejra Festić, viceguvernerka Banke Slovenije. Kako, da pet let niso opazili prenapihnjenih kreditov, ki so se podeljevali v minuti? Če gre nadzor gledat kreditno mapo, lahko ugotovi različne nepravilnosti, odgovarja Festićeva. Dodaja, da se slab kredit pokaže, ko postane kreditojemalec plačilno nesposoben. Na vprašanje, kdo bi moral to opaziti, če ne Banka Slovenije, Festićeva odgovarja, da uprave, odgovorne službe in sam lastnik oziroma nadzorni sveti.
Praprotnik ugiba, da je stanje ekscesnega kreditiranje ustrezalo v prvi vrsti vladi. »Ker se je lahko hvalila z izjemno visoko gospodarsko rastjo.« Kar pa se tiče kadrovanja v nadzorne svete, pa pravi, da so bili imenovani strokovnjaki na tem področju in tisti, ki niso bili.
Praprotnik še dodaja, da v NLB nihče, ki je bil ovaden, ni zaposlen. Odšli so tudi tisti, ki so bili ovadeni za kaj drugega. Ko so dokazi o nepravilnosti, je ukrep izredne odpovedi storjen, je še zagotovil.
S preiskovanjem krivcev za bančno luknjo in slabe kredite se intenzivno ukvarja deset tožilcev na specializiranem tožilstvu (SDT). Spisane so tri obtožnice, 13 je zahtev za uvedbo sodne preiskave zoper 45 osumljencev, devet jih je sodišče že uvedlo. Povzročena škoda je ocenjena na 120 milijonov evrov, je povedal Harij Furlan, vodja SDT.
