V Preboldu so statve utihnile

Slikovit kraj, hkrati vrata proti Trbovljam, leži na terasi, imenovani Žvajgapod, pod njim pa teče potok Bolska. V naselju dominirata župnijska cerkev sv. Pavla in renesančna graščina z vogalnima stolpoma. Nekdaj je bila tu močna tekstilna industrija, katere začetki segajo v leto 1842, a novi časi so statve ustavili. Prebold je znan tudi po čebelarstvu in to večstoletno tradicijo nadaljujejo še danes. V okolici je bilo rojenih več znanih oseb, kot so pisatelj Janko Kač, slovenski zborovodja in skladatelj Anton Schwab ter pesnik Ervin Fritz.

Krajevno ime je verjetno prevzeto iz nemškega Prewald, ki je domnevno prevzeto iz slovenske besede preval, s čimer je morda mišljen današnji prelaz Vrhe (725 m), prek katerega vodi cesta iz Prebolda v Trbovlje. Lokalno se kraj imenuje tudi Šempável, beseda se je razvila iz besedne zveze Šent Pavel. Do leta 1952 se je kraj uradno imenoval Sv. Pável pri Préboldu, ime Prebold pa je prvotno označevalo le predel, ki je danes znan kot Graščina.

Oglejmo si najprej cerkev, ki mogočno stoji med hišami na robu trga. Njen nastanek sega najverjetneje v 14. stoletje (natančneje v leto 1302). Sprva je bila lesena, pozneje pa je doživela mnogo prezidav, dokler je niso 1895. podrli in tam, kjer je stala, zgradili nove, neoromanske. Dokončali so jo 1898., ima pa obliko križa.

Cerkev ima nekaj nove lepe opreme in kakovostno poslikavo. Kamnito podobo svetega Pavla nad vhodnimi vrati je izdelal podobar Ivan Cesar iz Mozirja, glavni oltar je delo Ferdinanda Stuflesserja iz Tirolske, čigar delo je tudi Križev pot. Ivan Cesar je prav tako naredil Marijin oltar, popravil oltar svetega Križa v kapeli ter izdelal božji grob. Zvonik je posnetek tistega v Heiligenblutu pod Grossglocknerjem v Avstriji.

Pred cerkvijo stoji kip device Marije na štirioglatem podstavku s stebrom iz nabrežinskega marmorja. Marijin kip so vlili v železarni na Moravskem. Leta 1942 so ga odstranili Nemci, saj so ga verjetno želeli uporabiti za izdelavo orožja. Nato so ga shranili v cerkvi in ga tja, kjer je že stal, postavili šele leta 1991.

Druga najmarkantnejša stavba v kraju je graščina. Natančen čas nastanka ni znan, verjetno pa lahko pojav zaselka povežemo z nastankom gradu Libenštajn. Ta je bil v vojni med Celjskimi in Habsburžani do tal porušen, zato so se plemiči v drugi polovici 15. stoletja preselili v novo graščino Prewald. Na njeni osnovi so pozneje zgradili preboldski dvorec, ki so ga novi lastniki poimenovali Pragwald. To ime so nato začeli uporabljati tudi za okoliški zaselek, ki se je vseskozi nemoteno razvijal naprej. Prav tako se je ohranil dvorec, ki je v svoji burni zgodovini doživel kmečki upor v 16. stoletju, velik požar in seveda več obnovitev in prezidav, zadnjo večjo leta 1855. Zgradba je doživela žalostno usodo, saj so v njem skromna stanovanja, v sobanah z mitološkimi slikami v tehniki oljne tempere pa skladišča. Izginili so tudi vsi zunanji detajli bogatega renesančno-baročnega okrasja. Zdaj v poletnem času na dvorišču graščine potekajo kulturne prireditve.

Kraj je dolga leta slovel kot močno tekstilno središče. Od 1839. do 1842. je nastala tekstilna tovarna v Preboldu, ki je mnogim dala zaposlitev. Podjetje je leta 1842 ustanovil Gustav Adolf Uhlich, nemški trgovec iz Trsta, ki je med drugim obnovil zdravilišče v Rimskih Toplicah ter ustanovil pivovarno v Laškem. V tovarni so delali tudi otroci, stari 12 let. Uhlich se je za Prebold odločil verjetno zato, ker je bila ob potoku Bolska na voljo vodna sila, v kraju je lahko za nizko plačo dobil dovolj delavcev, v bližini pa je bil tudi premog. Leta 1846 je župnijo obiskal celjski opat Anton Martin Slomšek in si ob tej priložnosti ogledal tudi tovarno. Dvanajsturno delo slabotnih in bledoličnih otrok ga je vzpodbudilo, da je napisal pesem Ubog otrok v faberkah. Domačin, pisatelj Janko Kač, je napisal socialni roman o tovarni Moloh.

V kraju si je vredno ogledati muzejsko zbirko Prebold skozi čas, ki prikazuje materialno, kulturno in duhovno dediščino tega območja. Prebold je tudi izhodišče planinske poti na 1119 metrov visoko Mrzlico. V kraju pa so še kamp in bazen ter v okolici veliko rekreacijskih možnosti za vse generacije.