V povorki peljalo kar 111 traktorjev

DUTOVLJE – Ne le da ima Slovenija nekatere davke najvišje na svetu, smo tudi na vrhu po številu traktorjev na milijon prebivalcev! Po zadnjih dostopnih podatkih smo imeli tako kar 56.781,7 traktorja na milijon prebivalcev, sledijo nam Irci z 41.583,7, število traktorjev na Slovenskem pa se le še veča. Na tretjem mestu je naša severna soseda Avstrija, za njo sta Estonija in Finska. Italija, denimo, je na devetem mestu, Madžarska na 28., Hrvaška je šele 92. Neverjetno, a resnično: vsak 18. Slovenec ima svoj traktor!

Prej je bila volovska vprega, zdaj so tu traktorji vseh možnih barv, znamk, opreme, cenovnih razredov, tudi tistih najbolj vrtoglavih. »Kdor nima traktorja, je krepko za časom,« se je razigrana skupina udeležencev kraškega zbora traktoristov, ki se je v soboto že drugič posrečila, nasmihala ob svojih traktorskih lepotcih. Sem na Kras so prvi traktorji prišli že pred 70 leti, smo izvedeli, najstarejši na tokratnem zboru pa je bil steyer Jožeta Rotarja iz Sežane. Njegov zeleni oldtajmer je nosil letnico 1950! In če se je prvič na zboru pojavilo 63 zanimivih traktorjev, se jih je tokrat že 111!

Blagoslov traktorjev

Ideja za takšno snidenje se je porodila pozimi lani. Druščina desetih kraških kmetov se je takrat dobila pri znameniti gostilni Ukmar v Dutovljah. Nekako so ugotavljali, da je kmet le dospel ponovno do tistega statusa, ki si ga – resnično – zasluži. Človek z lastno zemljo in še kako pridnih rok je namreč, v nasprotju s časi, ko so ga razumeli kot grožnjo sistemu, upanje za prihodnost. Kmet skrbi, da se rodovitna zemlja ne zarašča, poskrbi za pravljično urejene (kraške) vedute, za blagostanje, močno kmetijstvo predstavlja ne nazadnje – zdravo in uspešno nacijo.

Pobudnik je bil Tadej Štoka. »Z željo, da bi se še bolj povezali ter se med seboj družili tako mlajši kot tisti malo starejši kmetovalci,« se je spominjal.

Povorka brenčečih traktorjev se je v tistem odpravila iz Dutovelj, kjer jih je blagoslovil dutovski župnik Bogdan Špacapan. Bila je to nepregledna procesija, ki se je peljala mimo Tomaja, Križa in se na malici zaustavila pri osmici Pr' Šušč na Mahničevi kmetiji na Grahovem Brdu. Veselo je bilo in igrala je harmonika. Vsak je prejel kmečki krožnik, sestavljen iz zelja, repe, klobase, zrezka in krompirja. Za sladico so za nameček teknili še vrhunski orehovi štrukeljci. Vsakemu traktoristu je pripadlo tudi nekaj za žejo, deci rdečega terana in deci bele vitovske grganje.

Igrali briškolo

»Podrkaj ga, no!« smo nenadoma čuli iz množice okoli Rotarja, ki je moral pred nadaljevanjem pomagati menjalniku svojega oldtajmerja, saj se je slednji v nepravem trenutku – zataknil. Menda je obstal v drugi marči, kot pravijo tam prestavam. In če smo prav razumeli, ga je Rotar naposled zagnal tako, da je svečko kar z vžigalnikom prižgal, jo vtaknil v notranjost, potem pa je kurbl lepo na roke zavrtel, da je ponovno zabrenčalo v značilnih traktorskih taktih, ki se jih je do njihovega cilja v Dutovljah lahko jasno slišalo še na Filipčjem Brdu in v Krepljah.

Do poznih jutranjih ur so se traktoristi potem pomerili še v igranju briškole, vleki vrvi in še mnogo drugih igrah, seveda so našli tudi najstarejšega traktorista, to pot je bil to 83-letni Stanko Rupnik s Skopega. »Ali dobimo kakšno nagrado tudi mi, ki smo prišli od daleč?« je povprašal traktorist Robert Lazar iz oddaljenih Žirov; tedaj pa so kot čuki pogledali tudi tisti, ki so se s traktorji na to sončno soboto pripeljali na Kras, denimo, iz Dolenje Trebuše, Opatjega sela, Temnice in drugod. Ob zvokih Jastrebov in Zvite feltne se je slastni kraški pršut v njihovih ustih takrat – sicer že zdavnaj – stopil.