KRANJ – Gorenjski kriminalisti so sporočili, da so končali precej obširno preiskavo zoper poslovneža, ki je na njihovem koncu, morda pa tudi drugod po Sloveniji, opravljal po črki zakona nečedne posle v tako imenovani ponzijevi shemi ali ponzijevi piramidi. Potrdili so, da so v sredo zjutraj na pristojno tožilstvo predali dokumentacijo in kazensko ovadbo: »Kriminalisti v kranjskem sektorju kriminalistične policije so kazensko ovadili 47-letnega moškega iz okolice Jesenic, ki je med letoma 2006 in 2008 z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin o varnih in donosnih naložbah v finančne posle tipa ponzijeva shema ogoljufal več kot 40 vlagateljev in jim povzročil za več kot 1,2 milijona evrov premoženjske škode.«
Kriminalisti so na kratko pojasnili, da je ponzijeva shema sistem, po katerem se denar novih vlagateljev v denarni verigi uporablja za poplačilo starih vlagateljev. Propade, ko ni več novih denarnih prilivov in organizator ne zmore več nadzirati sheme. Propade tudi, če si organizator prilasti denar vlagateljev ali se ugotovi, da premoženje, na katerem shema temelji, sploh ne obstaja. Po uradnih informacijah so oškodovanci, njihovo število ni znano, menda pa prihajajo celo iz vrhov lokalnih gospodarskih in političnih krogov, v to shemo vložili več kot 1,3 milijona evrov. Kriminalisti opisujejo razloge za vložitev kazenske ovadbe: »Osumljenec jih ni vložil v dogovorjeno finančno naložbo niti po dogovorjenem času oškodovanim vlagateljem ni vrnil glavnice in ni izplačal dogovorjenega 12,74 odstotka letnih donosov.« Možje postave povedo, da je sicer del denarja vrnil oškodovanim vlagateljem, del denarja je vrnil drugim vlagateljem, več kot milijon evrov pa je porabil za lastne potrebe: »S približno 500.000 evrov nezakonito pridobljenega denarja je osumljenec razpolagal in ga uporabljal tudi tako, da ga je polagal na račun dveh gospodarskih družb, nato pa si je ta denar izplačeval kot plačo in prenos sredstev, s katerimi je plačeval osebne dolgove in financiral osebno porabo. S temi dejanji je poskušal zakriti nezakonit izvor denarja in navidezno prikazati, da denar izvira iz zakonitih poslov.« Slišati je, da je sum kaznivega dejanja policiji pred dvema letoma naznanilo več oškodovancev naenkrat.
Ponzijeva shema Finančna piramida z obljubljenimi precejšnjimi donosi je bila opisana, še preden se je Charles A. Ponzi preselil iz rodne Italije v ZDA. Možakar je vlagateljem v svoj posel obljubljal 50-odstotne donose v 45 dnevih ali celo podvojitev vložka v 90 dneh. Z njihovim denarjem naj bi namreč znal izkoriščati razliko v ceni med italijanskimi in ameriškimi poštnimi kuponi. Do potankosti je obvladoval mrežni marketing in je v le pol leta pridobil več kot 30.000 vlagateljev, ki so mu predali okoli 15 milijonov dolarjev. Leta 1920 je njegovo shemo razkril časnik Boston Post in jo poimenoval ponzijeva shema, kar je še danes sinonim za te vrste finančnih konstrukcij na trhlih temeljih. Sledila sta sodni proces in petletna zaporna kazen za Ponzija. Ko jo je prestal, je do svoje smrti leta 1949 živel v revščini. Njegova rahlo spremenjena zamisel takrat znane finančne piramide je temeljila na vezavi vloženih sredstev za določen čas ter izplačil visokih donosov. Ti temeljijo na novih vlagateljih in dotoku svežega kapitala, ko enkrat novih vlagateljev ni ali pa so zahteve za vračilo glavnic starih vlagateljev preobilne, shema propade. Dokazano največji prevarant na podlagi ponzijeve sheme je Bernard Lawrence Madoff, nekdanji borznik, finančni svetovalec in predsednik NASDAQ, elektronske delniške borze s sedežem v New Yorku. Petinsedemdesetletnik v zaporu Butner v Severni Karolini prestaja 150-letno zaporno kazen zaradi finančne prevare, ki je trajala od leta 1991 pa do konca leta 2008. Vlagatelje je ogoljufal za 64,9 milijarde ameriških dolarjev, trdil pa je, da zaradi svetovne krize ni zmogel izplačati nekaj večjih vlagateljev, ki so zahtevali svoj vložek. Pred slabim letom je ljubljansko sodišče za ducat let na oskrbo iz ponudbe naših zavodov za prestajanje kazenskih sankcij poslalo Nella Marconija, nekoč se je imenoval Robert Poljanec, zaradi ene večjih razkritih propadlih ponzijevih shem v Sloveniji. Ogoljufanih naj bi bilo 160 Slovencev, pozneje je Marconi sam priznal, da jih je naplahtal okoli 600. Shema se mu je začela podirati že leta 2008, obsojeni, več kot ducat let mu po našem kazenskem zakoniku sploh niso mogli prisoditi, pa je trdil, da seveda ni kriv, da so okoliščine, predvsem recesija, privedle do zloma njegovega finančnega konstrukta. |
»Moj vložek se giblje nekaj pod 100.000 evri. Do zdaj sem dobil nekaj malega in precej obljub, da bi se konkretno zgodilo kaj na tem področju, da bi prejel vsaj vložena sredstva nazaj, brez obresti, pa ni pričakovati,« nam je povedal eden oškodovanih in dodal, da se najverjetneje nikoli ne bo izvedelo, koliko je bilo pravzaprav ljudi, ki so bili naplahtani na Bledu in okolici pred letom 2012, ko je 35 kriminalistov z območja PU Kranj s pomočjo kolegov s koprske, celjske in novogoriške policijske uprave izvedlo devet hišnih preiskav v okolici Žirovnice, Bleda in Jesenic, Ljubljane, Celja, Kopra in Nove Gorice. Takrat so bili zaseženi dokazi okrog suma poslovne goljufije po 228. členu kazenskega zakonika, vpletenih naj bi bilo več oseb. Danes se je izkazalo, da je bil cilj kriminalistov le ena oseba, direktor danes že pokojne finančne firme Asista Matjaž Skube. V preteklosti je bil znan kot velik ljubitelj hokeja, bil je celo v vrhu Hokejske zveze Slovenije in nekdanjega jeseniškega hokejskega kluba HK Acroni, Asista je bila nekaj časa celo glavna pokroviteljica tega. Lani je postal znan kot ena od treh žrtev iz zgodbe o izsiljevanju nekoč vrhunskega športnika Ignaca Kavca in njegovega sina Andreja. Kavčeva sta dobila visoke zaporne kazni, oče tri leta, sin pa šest let. Jima lahko sledi tudi Skube? Za po kazenski ovadbi klasificirano goljufijo, s katero je povzročena velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let, za drugo kaznivo dejanje pranja denarja pa z zaporom do osmih let in denarno kaznijo.
»Ne gre za nobeno ponzijevo shemo, tu je šel denar namensko za naložbe,« komentira Matjaž Skube in nadaljuje: »Vlagatelji so bili seznanjeni z naložbo v sklad v Angliji, ki je delno propadel. Nekaj sredstev je bilo kljub temu že vrnjenih, dejansko pa je še 1,8 milijona evrov terjatev do tega sklada. Bankirji niso izpolnili pogodbenih obveznosti. Obstaja dokumentacija, ki je overjena, in trdim, da ne gre za nobeno kaznivo dejanje. Denar iščemo po drugih kanalih in ga vračamo.«
