LJUBLJANA – Potem ko je koalicija v minulih dneh uskladila zakon o državnem premoženjskem holdingu in nekoliko umirila strasti glede pregleda stanja v NLB, jo čaka še usklajevanje glede morebitnih popravkov varčevalnega zakona. V Desusu namreč zahtevajo odpravo (po njihovem) krivičnih posegov v pokojnine, o čemer bo koalicija razpravljala v ponedeljek.
Erjavčevi predlogi
Opozorila glede znižanja nekaterih pokojnin niso prišla le iz opozicije, ki je vložila predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ za odpravo nekaterih ukrepov, temveč tudi iz koalicije. V Desusu zahtevajo spremembe zakona. Po Erjavčevih besedah gre za upokojence, ki so delali v Sloveniji, sedež podjetja pa so imeli zunaj Slovenije. V Desusu predlagajo, da bi ostalo tako, kot je bilo pred uveljavitvijo varčevalnega zakona. Nekaj napak je po mnenju Desusa tudi v povezavi z zakonom o žrtvah vojnega nasilja. Erjavec koaliciji predlaga še, da tisti borci, ki so sodelovali pri narodnoosvobodilni borbi, ne bi bili deležni ukrepov.
Prvak Desusa je pričakoval, da bo podatke o finančnih posledicah morebitnega upoštevanja teh predlogov od ministra za delo Andreja Vizjaka dobil že v četrtek pred sejo vlade. Po seji vlade pa je za STA pojasnil, da so koalicijski partnerji tisti dan ves čas porabili za reševanje vprašanj glede NLB in državnega holdinga, vprašanje pokojnin pa pustili za ponedeljkovo srečanje.
Treba je najti alternativo
Da bo v zakonu za uravnoteženje javnih financ glede pokojnin res treba nekatere zadeve popraviti, je ocenil tudi minister za finance Janez Šušteršič. »Verjetno je res prišlo do tega, da to, kar se je zgodilo, ni bil ravno namen tistega, kar smo v zakonu poskušali doseči,« je dejal pred sredinim koalicijskim usklajevanjem v DZ. Kako to popraviti, bodo po njegovih besedah povprašali ministrstvo za delo.
Minister Vizjak je ob tem opozoril: »Ko se pogovarjamo o eni skupini ljudi, se postavlja vprašanje celotnega koncepta, celotnega zakona za uravnoteženje javnih financ.« Ob predlogih Desusa je pojasnil, da bi v tem primeru šlo za veliko večino od 26.000 tistih, pri katerih so nameravali poseči v prejemke.
Sam poseg v pokojnine, ki se izplačujejo iz državnega proračuna, je po njegovih besedah vreden 31 milijonov evrov na letni ravni. Kaj bi to pomenilo za proračun, je sicer vprašanje za ministra za finance, je dodal. Po njegovem pa morajo tisti, ki »imajo te dileme, tudi povedati, kje je alternativa«.