MARIBOR – Država za izhod iz krize potrebuje celovit koncept, h kateremu morajo prispevati vsi, saj to ni le naloga vlade ali posameznikov, pač pa tudi sindikatov, delodajalcev in znanstvenih inštitucij, je v okviru 110. obletnice Univerzitetne knjižnice Maribor o izzivih in prioritetah Slovenije dejal ekonomist Peter Kraljič.
»Negativno gospodarsko rast je treba spraviti v plus«
Slovenija je že peto leto v veliki krizi in ima po Kraljičevih besedah kar štiri velike primanjkljaje. Petodstotnega finančnega je po njegovem nujno zmanjšati, dvoodstotno negativno gospodarsko rast je potrebno spraviti na vsaj tri odstotke plusa. Le na ta način se lahko prepolovi sedanja velika brezposelnost, kar pomeni skoraj 70.000 novih delovnih mest, ob tem pa je treba poskrbeti tudi za dvig zdaj zelo skromne konkurenčnosti.
Prav konkurenčnost je po besedah priznanega ekonomista največji izziv za to, da Sloveniji lahko uspe v globalnem svetu. Za to pa bo treba izpeljati reforme, ki bi jih Slovenija morala že takoj po vstopu v evropske integracije, torej v času pred krizo. Za primer je navedel Nemčijo, kjer so se reform lotili že pred desetimi leti.
»Končno je Janševa vlada, potem ko je to najprej poskušal Pahor, a mu niso dovolili, začela z reformami postavljati prave prioritete – konsolidacijo financ, sanacijo bank, pokojninsko reformo in reformo trga dela, državni holding in fiskalno pravilo. O tem se sploh ne izplača razpravljati, saj je vse to treba narediti. Verodostojnost v tujini smo izgubljali prav zato, ker tega do zdaj še nismo naredili,« je dejal Kraljič.
Parlament: razmetavanje s časom
Kritičen je bil tudi do slovenske politike, v kateri je po njegovem zelo malo gospodarskega znanja in preveč menjav vlad v času krize. Ker smo Slovenci zelo razcepljen narod, bi bilo po njegovem treba spremeniti tudi volilni sistem v večinskega, ki bi dal bolj jasno vlado. V sedanjem sistemu je namreč preveč kompromisov in premalo pravih reform.
»Na svetu verjetno ni nobenega drugega parlamenta, kjer bi se poslanci vse popoldne pogovarjali o tem, ali prodati čevljarsko podjetje za dva milijona evrov ali ne. Na koncu so se sicer odločili, zdaj pa, kot razumem, tega kupca ni več. Bolj koristno bi verjetno bilo, če bi državni zbor eno popoldne razpravljal o tem, kako zmanjšati brezposelnost med mladimi,« je dejal Kraljič, ki ne razume prioritet slovenskih politikov.
V državna podjetja po političnih kriterijih
Opozoril je tudi na vmešavanje države v državna podjetja, kamor postavljajo nadzorne svete in uprave po političnih kriterijih, namesto po kriterijih kompetenc. Več je treba po njegovem narediti na področju pridobivanja evropskih sredstev ter vlaganja v raziskave, razvoj in izobraževanje. Pospešeno bi se bilo treba vključevati tudi na hitro rastoče trge in pri tem koristiti tudi gospodarsko diplomacijo, je še dejal.
