NEDELJSKI IZLET

V Podsredo po stare legende

Objavljeno 16. februar 2014 20.41 | Posodobljeno 16. februar 2014 20.42 | Piše: Drago Medved

Starodavni kozjanski kraj je prava strnjenka zgodovine in legend, ponaša pa se tudi z najbolj grajskim gradom na Slovenskem.

Malo je krajev v Sloveniji, ki bi nas na tako majhnem geografskem prostoru hipoma osvojili, kot se to lahko pripeti v starodavnem kozjanskem kraju Podsreda. Na hribu ga stražita istoimenski grad in božja pot na Gradišču, ki se konča pri treh cerkvah na majhni planoti. Torej prava strnjenka zgodovine in legend ter živo in sodobno pričevanje, kako je mogoče ohraniti in s polnim življenjem napolniti trg, ki je že bil zapisan usodi pozabe. Zanimiv je nastanek imena kraja. Prvotno krajevno ime je bilo Herberch, kar pomeni popotno zavetišče ali prenočišče, nad njim pa so v 12. stoletju postavili grajsko poslopje.

Grad leži na severnem pobočju Orlice in je vsekakor vreden ogleda, saj je, kot je zapisal dr. Ivan Stopar, najbolj grajski na Slovenskem. Preden pridete do njega, vas ob cesti pozdravi še Florjanova kapela, ki jo je obnovil Kozjanski park v sodelovanju z gasilskimi društvi. V južnem palaciju v prvi etaži so na ogled zgodovina poslopja in potek obnove ter rojstvo partnerstva z gradom Wolfsegg na Bavarskem. V renesančni dvorani so razstavljeni kolorirani lesorezi s prikazom oblačil in opreme, nastali okoli leta 1860, v stolpu in galeriji pa kolorirane risbe štajerskih gradov. Zbirki je gradu podaril dolgoletni gost Zdravilišča Rogaška Kurt Müller iz Švice. Izjemno lepi sta soba Hemine poti in v steni lepo ohranjena romanska bifora (okno, ki ga stebriček deli na dve polji). V severnem palaciju je galerija za občasne razstave. V pritličju je na ogled stalna razstava stekla, ki izhaja iz glažutarske tradicije in sodobne proizvodnje rogaških, kozjanskih in drugih steklarskih mojstrov. V drugi etaži je stalna razstava umetniških del slikarja Franceta Slane, na grajskem podstrešju pa je izjemen prostor za posebne predstavitve. Prav tu je med drugim leta 1999 fotografije svojih preoblečenih objektov z vsega sveta razstavljal v ZDA živeči Bolgar Christo Javacheff. Mnogi se sicer radi s kočijo na grad pripeljejo na poroko.

Kakor je bilo običajno pri trških naseljih, ki so bila načrtno postavljena, ima tudi Podsreda predhodnika v sejemski vasi. Leži nekoliko južneje od današnjega (novega) trga in se imenuje Stari trg. Podsreda je kot trg omenjena leta 1377. Imela je običajne trške pravice in privilegije, na kar spominja ohranjen pranger – sramotilni steber. Naselje je v srednjem veku doživelo razcvet, ko pa je v deželi morila kuga in ko je katastrofalno pogorelo, si ni več opomoglo.

V kraju dominira župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, omenjena že leta 1426. Staro cerkveno poslopje je pogorelo, zato so v 19. stoletju zgradili novo. Notranjost je poznobaročna in jo krasijo freske Tomaža Fantonija. Nad oltarjem je oljna slika znamenitega Mihaela Straussa iz 18. stoletja. Imeli boste srečo, če vam jo bo razkazal tamkajšnji župnik Alojz Weingerl.

Osrednjo ulico z obeh strani obrobljajo trške hiše, ki so z daljšo stranico obrnjene proti trškemu prostoru in tako sestavljajo fasadni plašč. Gospodarska poslopja in pomožni objekti so razporejeni za stanovanjskimi hišami, na zunanjem pasu naselja. Pri večini trgov se je ta trška arhitektura ohranila. Na trgu boste našli sedež Kozjanskega parka, bavarsko hišo in že omenjeni pranger. Tu stoji tudi spomenik padlim borcem 2. čete Kozjanskega bataljona – Srečeve čete, na koncu v smeri Senovega pa še spomenik NOB.

Če boste krenili proti reki Bistrici, boste prišli do kamnitega mostu s križem na ograji, kjer naj bi se kaplan in pesnik Anton Aškerc srečeval z Anko, ki jo omenja v znameniti pesmi: »Gre po poti čez polje zeleno Anka mlada, dete zapuščeno …« Blizu je tudi Levstikov mlin z dvema kolesoma in bogato zgodovino. Le streljaj od Podsrede v smeri proti Bistrici ob Sotli je zaselek Trebče z Javerškovo domačijo, kjer se je rodila mama nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita. Na to domačijo je imel maršal vedno lepe spomine, saj je bil kot otrok večkrat tam.

Deli s prijatelji