LJUBLJANA – Ko sta Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) družno vložila pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma proti uveljavitvi zakona o tako imenovani slabi banki, je v hipu postalo jasno, da se bodo koalicijske stranke na to odzvale z zahtevo za sklic izredne seje parlamenta, na kateri naj bi urgentno določili vsebino poziva, s katerim bo državni zbor ustavno sodišče pozval, da prouči, ali ne bi zaradi morebitne zavrnitve zakona o slabi banki na referendumu nastale nepopravljive, protiustavne posledice. Točno to se je potem tudi zgodilo: koalicijske poslanske skupine so nemudoma zahtevale sklic izrednega parlamentarnega zasedanja, kolegij predsednika državnega zbora Gregorja Viranta pa je včeraj le še sklenil, da se bo izredno zasedanje začelo v petek dopoldne.
Pravočasnost je ključ
Predstavniki poslanskih skupin vladnih strank trdijo, da se v Sloveniji spopadamo s skrb vzbujajočim krčenjem gospodarske dejavnosti, ki je posledica kreditnega krča, ter da dlje časa trajajoča bistveno zmanjšana možnost kreditiranja ovira in onemogoča uspešno delovanje gospodarstva, zaradi česar se lahko zgodi celo zlom celotnega gospodarstva: »V kolikor reformnih ukrepov Republika Slovenija ne bo uveljavila ali jih ne bo uveljavila pravočasno, bo morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Pri sprejemanju ukrepov je ključen dejavnik pravočasnost, saj bodo v nasprotnem primeru ukrepi še ostrejši. Še najpomembnejše pa je dejstvo, da, če bo Slovenija potem zaprosila za mednarodno finančno pomoč, ukrepov ne bo več določala sama, pač pa se bo morala podrediti vsem zahtevam tako imenovanega financerja. Finančne pomoči ni mogoče dobiti v enkratnem obsegu, ki bi zadoščal za celovito sanacijo bančnega sektorja in celotnih javnih financ, pač pa mora država članica EU, ki zaprosi za mednarodno finančno pomoč, po prejemu delčka sredstev izpolniti zaveze določene v pogodbi o dodelitvi mednarodne finančne pomoči. Če teh zavez država iz kakršnega koli razloga ne izpolni, ni več upravičena do drugega in nadaljnjih delov pomoči. Zaveze iz pogodbe o dodelitvi mednarodne finančne pomoči pa že pomenijo poseg v ustavno načelo suverenosti, saj državni organi ne bodo več suvereno izvrševali oblasti in oblastnih funkcij v okviru enotnega ustavnopravnega, gospodarskega in denarnega sistema ...« Uveljavitev zakona o slabi banki, trdijo v vladni koaliciji, bo izboljšala razmere za gospodarsko rast ter ohranitev oziroma ustvarjanje novih delovnih mest. Če pa bo njegova uveljavitev onemogočena z referendumom (zaradi referenduma), bodo rezultat žal nasprotni in posledice katastrofalne: višale bi se obresti za slovenske državne obveznice, naši državi bi finančni trgi preprečili dostop do mednarodnih posojil ...
Sindikati so drugačnega mnenja: vztrajajo, da zakon o slabi banki sploh ni primeren za reševanje velikih težav slovenskih bank, saj naj bi bil pisan na kožo predvsem bogatejšim oziroma bogatim. Predstavniki koalicijskih strank takšne in podobne trditve odločno zavračajo kot neutemeljene in zavajajoče ter odgovarjajo: »Preprečiti moramo moralni hazard!«
|
Ministrstvo za finance je pred natanko enim tednom obvestilo javnost, da je razočarano zaradi popolnega preobrata, ki si ga je privoščil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG), saj je ta na vrat na nos zaostril svoja pogajalska stališča za morebitni umik pobude za začetek zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o tako imenovani slabi banki (o zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank). Sindikat je s tem dosegel, da so njegove zahteve postale nezdružljive (v popolnem nasprotju) s kompromisno rešitvijo, ki mu jo je ponujala vlada. In kaj je potem povedal predsednik KNG Tomaž Kumer? Da se koncepta reševanja bank, ki ju zagovarjata vlada in sindikat, drug od drugega tako zelo razlikujeta, da popravki zakona niso več mogoči niti ne bi bili smiselni. Če Republiki Sloveniji ne bo uspelo pravočasno uveljaviti reformnih ukrepov, bo kmalu morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Kreditni krč že danes ovira uspešno delovanje gospodarstva, zaradi referenduma lahko sledi katastrofa, zlom celotnega gospodarstva. |
