Na izpostavljenih legah, v hribovitih predelih in na Notranjskem se je ohladilo na od –2 °C do –1°C. Negativne temperature zraka so sovpadle s cvetenjem zgodnjih koščičarjev, druge vrste sadnega drevja pa so imele cvetne brste še zaprte.
Padavin je bilo malo. Do 20 mm so jih izmerili v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem, drugod manj, le do 10 mm, na Obali ter skrajnem severozahodu in severovzhodu države.
Največje odstopanje padavin glede na dolgoletno povprečje je bilo na zahodnem robu države in na severovzhodu, kjer količina ni presegla polovice običajnih vrednosti.
Sonce je sijalo dlje kot v povprečju. Za več kot 30 % je dolgoletno povprečje preseglo v južnem in severovzhodnem delu, drugod je bilo odstopanje še večje, največje na severozahodu, več kot 60 %.
1. maj 1976 Maj se je začel z zelo hladnim jutrom, po nižinah v notranjosti je bila slana. V Babnem Polju se je ohladilo na –8,0 °C, na Letališču Brnik so izmerili –4,7 °C, v Kočevju –3,9 °C, v Murski Soboti –3,8 °C v in Ljubljani –1,2 °C. | |
Prvi klaski ječmena
Kratkotrajno so padavine osvežile le površinski sloj tal. Vstop v vegetacijsko obdobje je bil zaradi pomanjkanja vode počasnejši, žito se ni optimalno obraščalo. V severovzhodni Sloveniji je bil ječmen na koncu druge dekade aprila tik pred klasenjem, druge vrste žita so še bilčile, nekatere kolenčile. Tudi drugod po Sloveniji je potekala priprava tal za spomladansko setev, ki se bo začela večinoma v zadnji dekadi aprila.
Posejani so že prvi posevki buč in sončnic. Pomanjkanje vode v tleh se pozna na travnikih, saj sta bila obraščanje travne ruše in rast trave počasnejša, zato kmetovalci še vedno čakajo, da se trava pred prvo košnjo za travno silažo še okrepi.
Pa ne prehitro koruze v tla
Najhitrejši vznik koruze lahko pričakujemo, ko so tla do globine 5 cm segreta nad 10 °C in vsebujejo dovolj vlage za kalitev.
V drugem tednu aprila so bila že ogreta do povprečnih 15 °C v Primorju, oziroma od 12 do 13 °C drugod po Sloveniji. Povprečne temperature tal so za od 1 do 2 °C presegle dolgoletno povprečje. Kljub ohladitvi v sredini dekade se tla v globini 5 cm niso več ohladila pod 5 °C, v globini 10 cm pa ne pod 8 °C razen izjemoma ponekod na izpostavljenih legah.
Na severovzhodu države je potekala priprava tal za setev koruze. Na lahkih so koruzo že posejali, kjer so nekoliko težja, bo setev potekala v zadnji dekadi aprila. Najkorajžnejši pridelovalci so se odločili za setev, drugi pa so tla samo poravnali in s setvijo čakajo.
Napoved V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ponekod bo dopoldne še pihal severni veter, na Primorskem pa šibka burja. V četrtek bo večinoma sončno. Zapihal bo jugozahodnik. Proti večeru se bo na zahodu pooblačilo in začelo rahlo deževati. Vremenska napoved od 1. do 6. maja V petek bo sprva oblačno in deževno, dež bo popoldne ponehal. V soboto in nedeljo bo večinoma suho, nato bo sledilo obdobje bolj spremenljivega vremena z občasnimi padavinami. Nekoliko se bo segrelo. Temperature zraka bodo v tem času večinoma od 12 do 17 °C. |
Koruza za rast potrebuje toploto in vlago. Po setvi njeno rast ocenjujemo do razvoja sedmega lista. Krajše je to obdobje, večji in boljši pridelek si lahko obetamo.
Če sejemo po padavinah in ko so tla dobro pripravljena ter ogreta, koruza lahko vznikne v 4 do 5 dnevih in porabi najmanj energije.
Veliki traven prinaša cvetje
Prihaja maj ali veliki traven, ko je narava v polnem cvetju. Vreme že dopušča, da smo dlje na vrtovih, poljih. Vendar naj nas toplota ne premami. Tudi maja se lahko pojavijo pozne spomladanske pozebe, ki nam bodo uničile cvetje in pridelek sadja ter zelenjave. Nevarnost pozeb je velika predvsem do ledenih mož, ki so sredi maja. Rastline, ki jih imamo v rastlinjaku, počasi privajamo na razmere na prostem. Ko jih presadimo ven, jih prvih nekaj dni ščitimo pred soncem, mrazom in vetrom.