LJUBLJANA – Državni zbor danes na izredni seji obravnava rebalans letošnjega proračuna. Vlada ga je pripravila, ker ima namen, da zdaj in v bodoče poskrbi za vzdržne javne finance, je poudaril premier Miro Cerar. Vlada, ki sicer pričakuje nad dveodstotno gospodarsko rast, z rebalansom po njegovem sledi dvema ključnima ciljema, in sicer spodbujanju gospodarske rasti ter povečevanju zaposlenosti, s čimer se po njegovem ustvarjajo pogoji, da se lahko na naslednje leto spet predvideva določeno usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev.
Uravnoteženje javnih financ je kot cilj rebalansa izpostavil tudi finančni minister Dušan Mramor. Proračunski odhodki se sicer povečujejo, a na marsikaterem področju se poraba tudi zmanjšuje, je dejal in dodal: »Sedmo leto po začetku krize je to eden najtežjih rebalansov, kar jih sprejemamo.« Seveda z rebalansom ne moremo biti vsi zadovoljni, predstavlja pa nadaljnji korak k cilju uravnoteženja javnih financ, je poudaril in izpostavil še, da je izrazito investicijsko usmerjen, kar bo ugodno vplivalo na gospodarsko rast.
Prioritete
Med pomembnejšimi investicijami sta s Cerarjem naštela dokončanje urgentnih centrov po Sloveniji, obnovo nekaterih železniških povezav, izboljšanje oskrbe z vodo, vrsto projektov na področju poplavne varnosti in vzpostavitev državnega računalniškega oblaka.
Z rebalansom se bodo letošnji prihodki proračuna zmanjšali za 64 milijonov evrov, na 8,56 milijarde evrov. Odhodki pa so po novem načrtovani v višini 9,95 milijarde evrov, kar je 462 milijonov evrov več kot doslej. Proračunski primanjkljaj bo tako dosegel 1,39 milijarde evrov in bo za 170 milijonov evrov večji kot lani.
Koalicija optimistična
Simona Kustec Lipicer (SMC) je medtem povedala, da je proračun finančna hrbtenica države, nima pa moči čudežne paličice. Uroš Prikl (Desus) pa je dejal, da bi bil danes čudež, če bi se primanjkljaj prepolovil ali celo izginil. Tudi po njegovih besedah gre pri tem rebalansu za kompromis. Poslanska skupina SD bo rebalans podprla, pravi njen vodja Matjaž Han, ki meni, da bi nas moral »prevevati zmerni optimizem«, saj se končuje obdobje »varčevalnega stampeda«.
V rebalansu proračuna za 2015 ni denarja za plačilo učne pomoči in subvencije za šole v naravi, a bo vlada zagotovila sredstva za izpolnjevanje zakonskih obveznosti, trdi šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar. Dodatna sredstva bodo po njenih besedah dobili z ministrstva za finance in prihodnji teden o tem obvestili šole. Proračunska sredstva ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za letošnje leto se v primerjavi s predlaganim rebalansom proračuna na vladi ne spreminjajo, zavrnjeni so bili vsi predlogi dopolnil. Tako v rebalansu proračuna tudi ni denarja za plačilo učne pomoči in za subvencije za šole v naravi. »Glede na to, da to področje spada v okvir dogovora, ki ga je vlada podpisala s socialnimi partnerji, bomo v začetku prihodnjega tedna obvestili izobraževalne institucije, da se spet uvaja plačilo učne pomoči,« je napovedala ministrica, ki sredstva pričakuje tudi za subvencije za šolo v naravi in za nekoliko manjše vrednotenje plačila interesnih dejavnosti. |
»Vlada je bolj papeška od papeža«
V nasprotju s tem so pričakovano kritični v opoziciji. Poslanci ZL rebalansa ne bodo podprli, ker da v njem ni pravične davčne reforme in ni socialno ter razvojno naravnan. »Vlada Mira Cerarja nam v teh časih ponuja reciklažo varčevalnega proračuna prejšnje vlade, a danes so okoliščine bistveno drugačne,« je dejal Luka Mesec, ki meni, da imamo na strani prihodkov še rezerve, ki pa jih vlada noče izkoristiti, saj »bi s tem posegla v privilegije kapitala in najpremožnejših«. »Vlada je bolj papeška od papeža,« je poudaril.
Razočarani so tudi v SDS. »Pričakovali smo bistveno več,« je menil Marko Pogačnik, ki v dokumentu ne najde niti enega ukrepa, ki bi pripomogel k izboljšanju gospodarskega položaja. »Iz rebalansa je jasno razvidno, da bo tudi ta vlada nadaljevala politiko svojih predhodnic, to je zadolževanje in nove davčne obremenitve,« je dodal. »Rebalans bi lahko poimenovali gasilska akcija vlade Mira Cerarja,« je sklenil.
Rebalansa prav tako ne bodo podprli v NSi, kjer menijo, da predlog ni razvojno naravna in za spodbujanje gospodarstva ne namenja ustreznih sredstev. Jožefa Horvata skrbi, ker vlada »vanj ni vgradila niti enega ukrepa, ki bi spodbujal gospodarstvo oziroma ga davčno ali administrativno razbremenil«.
V ZaAB so nad rebalansom prav tako razočarani in zaskrbljeni. Odhodki se povečujejo, a kljub temu ni zagotovljenih dovolj sredstev za vse zakonske obveznosti, je pojasnila Alenka Bratušek.