LJUBLJANA – Čeprav medije preplavljajo informacije o trgovanju s poslanskimi glasovi pred današnjim glasovanjem o mandatarju, obstajajo celo fotografije dogodkov, na katerih naj bi taki dogovori potekali, policije to ne vznemirja. Enostavno čakajo, da se kaj konkretnega zgodi, prej menda ne morejo nič. Oči so medtem odprte v »sumljive« poslance, denimo Ivana Vogrina, ki je včeraj sestankoval z mandatarjem Zoranom Jankovićem, in še nekatere člane strank, ki uradno zavračajo podporo mandatarju, medtem ko je ta včeraj zatrdil, da jih že ima na svoji strani. Zato je danes na parlamentarnih hodnikih slišati, da lahko sebe operejo suma zgolj tako, da enostavno ne glasujejo. Tisti, ki se vzdrži, šteje enako kot tisti, ki je proti.
Glasovanje ni koruptivno
S komisije za preprečevanje korupcije so nam sporočili, da so iz medijev izjave o domnevnem kupovanju glasov sicer zaznali, vendar pa se moramo pri tem zavedati, da prestopi poslancev ali glasovanje v nasprotju z mnenjem poslanske skupine samo po sebi ni stvar kazenskega prava ali korupcije.
Ponujanje ali obljubljanje je lahko kaznivo dejanje
»Potrebno pa je nedvoumno poudariti naslednje: poslanke in poslanci DZ so po Kazenskem zakoniku in po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije uradne osebe. Če je določen glas poslanke ali poslanca dan kot posledica dane, obljubljene, zahtevane ali sprejete protipravne koristi, pa to ni več stvar politične kulture ali umanjkanja le-te, ampak so s tem izpolnjeni znaki kaznivih dejanj s področja korupcije, tako dejanje pa pomeni tudi kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.«
Poudarili so še, da je že samo ponujanje, obljubljanje ali zahteva protipravne koristi (na primer denarja) za poslanski glas lahko kaznivo dejanje. Komisija, razen splošnih navedb v medijih, za zdaj ne razpolaga z informacijami, ki bi omogočale začetek uradnega postopka, poziva pa vse, ki imajo koristne informacije, naj se obrnejo nanje.
Policija čaka
»Policija do zdaj ni prejela nikakršne prijave o kupovanju glasov za glasovanje v državnem zboru,« odgovarjajo z Generalne policijske uprave. Dodajajo, da neuradne informacije, ki jih navajajo mediji, brez znanega vira, ki jih je posredoval, in brez konkretnih navedb okoliščin, ki bi utemeljevale sum obstoja uradno pregonljivih kaznivih dejanj, niso dovolj, da bi policija na podlagi njih začela predkazenski postopek.
Policija ne sme spremljati glasovanja
Policija pojasnjuje, da so določbe Zakona o kazenskem postopku jasne in policiji ne dovoljujejo izvedbe preiskovalnih dejanj, dokler niso podani razlogi za sum, da je bilo storjeno konkretno dejanje. »Brez teh pogojev policija tudi ne more in ne sme spremljati dogajanja v državnem zboru ali celo nadzirati postopkov glasovanja,« pravijo. Povod za uvedbo predkazenskega postopka bi predstavljale le okoliščine pred glasovanjem in med njim, ki bi izpolnjevale vse znake katerega od uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Če poenostavimo: glasovanje se mora najprej zgoditi, da bi se policija lahko lotila problematike kupovanja glasov.
Jelinčič razkriva ceno poslanskega glasu
Da se podkupovanje z denarjem in tudi s funkcijami dogaja, pa razkrivajo nekdanji poslanci, med njimi tudi Zmago Jelinčič Plemeniti. Med drugim pa se piše tudi o tem, da se utegnejo poslanci glasovanju izogniti, saj tako ne bi storili nečesa, kar bi bilo v nasprotju z mnenjem stranke in tako delovali proti njej.
Sicer pa je policija v preteklosti že obravnavala sume kaznivih dejanj, ki so bila povezana z glasovanjem v državnem zboru. V teh primerih pa je dogajanje izpolnjevalo elemente uradno pregonljivih kaznivih dejanj.
