LJUBLJANA – V uradu predsednika republike so po petkovem dogajanju v prestolnici zapisali, da predsednik Borut Pahor že dlje časa opozarja na skupno odgovornost za strpnost in visoko raven politične kulture. Po njihovih navedbah je za opozorilo na to skupno odgovornost izkoristil tudi dvostranske pogovore s predsedniki parlamentarnih strank.
Išče se toleranca
Kot so izpostavili v predsednikovem uradu, je Pahor večkrat opozoril, da se morajo zlasti politiki in vsi, ki sodelujejo v javnem dialogu, disciplinirano vzdržati vsake izjave, ki jo lahko kdo razume kot žaljivo, nestrpno ali celo sovražno.
»To je naša najbolj elementarna dolžnost v skrbi za prepotrebno ozračje tolerance, svobode in medsebojnega spoštovanja,« so še navedli predsednikove besede iz govora na prireditvi ob 70. letnici zadnjega boja Pohorskega bataljona.
Obsodba političnih radikalizmov
Obenem so spomnili še na nekatere druge poudarke iz predsednikovih govorov. Na isti slovesnosti je tako Pahor pozval k medsebojnemu spoštovanju, medčloveškemu razumevanju in obsodbi razpihovanja ideoloških strasti in političnih radikalizmov vseh vrst.
»Če bomo to storili dovolj zgodaj in dovolj prepričljivo, bomo močan branik miru in strpne družbe. Samo v takšni se bo vsak od nas počutil varnega ne glede na svoje nazore, življenjski stil ali druge razlike,« je poudaril.
Ne podcenjujte krizne situacije
Da ne gre podcenjevati zdajšnje krizne situacije, je opozoril tudi na slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Mariboru. Takrat je tudi posvaril, naj se ne podcenjuje noben incident, naj bo na prvi pogled še tako naključen, ali omejeno nasilje, kajti če bomo tiho, se nam lahko zgodijo novi in novi incidenti.
»Iz situacije, v kateri je vse manj potrebne politične olike in omike v javnem nastopanju in ravnanju, bomo prišli v položaj rastoče nestrpnosti, ki jo bo vse težje zaustaviti, ne da bi lahko jamčili, da se ne bo sprevrgla v morebitno nasilje,« je takrat dejal Pahor. Obenem je opozoril, da ni nujno, da samo tisti, ki so v stiski, zaradi nepotrpežljivosti nižajo raven potrebne strpnosti. Prav lahko to izkoristijo tudi tisti, ki imajo take ali drugačne politične načrte za svoje cilje.
Sicer pa predsednik tudi meni, na kar je, kot so sporočili iz njegovega urada, opozoril v govoru o zaprisegi, da je bilo zavračanje ukrepov, ki so potrebni za soočanje s krizo, velikokrat povezano z vtisom, da te neenakosti in nepravičnosti ne odpravljajo, temveč jo ščitijo. Ta občutek sicer po njegovih besedah ni bil in ni vedno upravičen. Če pa »bomo pravno učinkovito preprečevali ali kaznovali zlorabe oblasti in moči v politiki, v gospodarstvu in družbi nasploh«, bo tudi prepotrebna podpora ljudi za nujne reforme.
Pomilovanja vredno sledenje političnemu vodji
V petek je v Ljubljani najprej potekal Zbor za republiko, kjer je zbrane nagovorilo več govorcev, z videonagovorom tudi premier Janez Janša. Popoldne pa je sledila še t. i. tretja vseslovenska ljudska vstaja, uperjena proti političnim elitam.
Na dogajanje so se danes odzvali tudi v odboru za pravično in solidarno družbo. Kot so zapisali, je zbranih 20.000 ljudi na popoldanski vstaji »dokaz, kako lahko dostojanstvena in samozavestna množica v svojih zahtevah po socialni državi in odstopu oblastnikov povsem deplasira pomilovanja vredno sledenje političnemu vodji«.
Upanje so mladi
Odbor – njegovi vidnejši člani so tudi Jože Pirjevec, Darko Štrajn, Dušan Keber, Niko Toš, Matevž Krivic, Aleš Gulič, Spomenka Hribar, Nikola Damjanič in Ljubo Bavcon – med drugim še piše, da velika udeležba mladih na vstaji vzbuja upanje v prihodnost in to, da mladina odklanja neoliberalistično ideologijo in njeno ekonomsko podstat.
V odboru so kritični tudi do Janševih besed in, kot so zapisali, »demonizacijskih prijemov«, ko je med drugim protestnike označil za integralni del »levega fašizma«.