OBISK

V muzejih je še premalo turistov

Objavljeno 24. april 2015 00.05 | Posodobljeno 24. april 2015 00.06 | Piše: Primož Hieng

Med popotovanji po tujih deželah so obiski muzejev stalnica v programih turističnih agencij in tudi zasebnih izletov. Kaj pa doma?

V TMS so ponosni na zbirko starih avtomobilov. Foto: Primož Hieng

Po podatkih Skupnosti muzejev Slovenije je pri nas nekaj več kot petdeset muzejev z najrazličnejšo vsebino; imamo jih še približno deset na prostem. Ob vseh uradnih naj bi bilo v državi še približno dvesto zasebnih muzejskih zbirk, po večini s starim kmečkim orodjem ali s predmeti iz prve svetovne vojne.

S turistično kartico v 15 muzejev in galerij

Muzeji in turizem? V Ljubljani, kjer deluje večina osrednjih muzejskih institucij, je ponudba zares pestra. »V Turizmu Ljubljana (TL) ljubljanske muzeje in galerije v turistično ponudbo vključujemo prek Turistične kartice Ljubljana,« pravi direktorica TL Petra Stušek. »Ta omogoča gostom, da za najugodnejšo ceno spoznajo največje znamenitosti Ljubljane. Poleg brezplačnega ogleda največjih znamenitosti kartica vključuje tudi brezplačne vstopnine v 15 muzejev in galerij, živalski in botanični vrt, voden ogled mesta, izposojo digitalnega vodnika, prevoz z mestnimi avtobusi, vožnjo s turistično ladjico, z vzpenjačo in vlakcem na Ljubljanski grad, izposojo ljubljanskega kolesa in brezplačno uporabo interneta v STIC.«

Direktorica TL Petra Stušek ponudbo muzejev in galerij ocenjuje pozitivno, saj so povratne informacije gostov, ki obiščejo informacijski točki, zadovoljive. »Vsi muzeji in galerije imajo dobro ponudbo za goste, kar vključuje profesionalno večjezično vodenje po razstavah, zanimive in atraktivne novosti ter spominke, ki se skladajo s tematiko določene razstave,« je še povedala Stuškova.

Muzejske prodajalne del turistične ponudbe

V Narodnem muzeju Slovenije se trudijo za primerno sodelovanje v turistični ponudbi, pravi direktorica Barbara Ravnik. »Skrbimo za predstavitve na turističnih portalih, ki jih obiskujejo tisti, ki pot načrtujejo, urejamo lastno spletno stran, izdajamo turistom namenjen drobni tisk,« dodaja Ravnikova. »Predvsem se lahko pohvalimo z odlično založenimi muzejskimi prodajalnami, kjer naši obiskovalci lahko kupijo izvirne slovenske spominke in kopije naših predmetov. Pomemben dejavnik je tesno sodelovanje s ponudniki turističnih storitev, zlasti s Turizmom Ljubljana in Zavodom za kulturo Bled, saj poleg dveh velikih muzejev v Ljubljani skrbimo tudi za muzejsko razstavo na Blejskem gradu in za pred kratkim prenovljeni grad Snežnik.«

Pomemben segment so tudi tuji turisti

Slovenski etnografski muzej (SEM) se vključuje v turistično ponudbo s svojimi razstavami in dogodki, vsako leto pa poskrbijo za izobraževanje novih turističnih vodnikov v Ljubljani. »Največ turistov obišče muzej med poletnimi počitnicami pa tudi med posameznimi prazniki,« pove direktorica Bojana Rogelj Škafar. »Leta 2014 nas je obiskalo okrog 3000 tujih turistov, to je posameznikov in družin. Prihajajo tudi organizirane skupine. Želeli bi si več teh skupin, ki jim ponujamo vodstvo v tujih jezikih, vendar se te zaradi različnih vzrokov redkeje odločajo za obisk.« Ponudbo muzeja ocenjuje kot zelo dobro. »Muzej je vedno pripravljen na razne oblike sodelovanja, čutimo se kot zelo odprt muzej. Tukaj smo, da predstavljamo dediščino, da bi jo obiskovalci doživeli in tudi živeli,« sklene direktorica SEM.

V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML) so nam povedali, da že dolgo sodelujejo s Turizmom Ljubljana in nekaterimi hoteli v Ljubljani ter turističnimi združenji in hoteli po Sloveniji. »Ob naših promocijskih akcijah so hoteli in turistične organizacije vedno obveščeni o naši razstavni ponudbi, dostavljamo jim tudi naše promocijske letake in drugo gradivo,« pravi Maja Kovač iz MGML. »MGML na leto obišče okoli 17 odstotkov turistov od celotnega obiska, kar je leta 2014 znašalo 21.642 tujih obiskovalcev.«

Pestra ponudba zunaj prestolnice

Na robu Ljubljanskega barja, v nekdanjem kartuzijanskem samostanu Bistra, so izjemno bogate zbirke Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). »V našem muzeju želimo vedno več pozornosti namenjati turistom in turistični ponudbi,« odgovarja Urša Vodopivec iz TMS. »V začetku leta smo razvili posebne programe za skupine tujih turistov. Za domače in tuje vsako nedeljo pripravljamo demonstracije, otroške delavnice, tematsko vodenje, projekcije filmov in predavanja, prek katerih lahko obiskovalci resnično začutijo tehnološkega duha preteklosti. Povezujemo se z lokalnimi turističnimi ponudniki in sodelujemo s Turizmom Ljubljana ter z lokalnimi turističnoinformacijskimi centri. Z našimi razstavami in predmeti gostujemo doma in v tujini, organiziramo gostovanje tujih razstav v našem muzeju ter sodelujemo v evropskih projektih in drugih mednarodnih združenjih, kar vpliva na prepoznavnost v tujini.« Enote Tehniškega muzeja Slovenije si je lani ogledalo skoraj 40.000 obiskovalcev, poleg tega še nekaj več kot dva tisoč tujih turistov.

Kako je na obrobju Ljubljane, točneje pod Kamniškimi planinami? »Medobčinski muzej Kamnik nadaljuje že nekajletno sodelovanje z Zavodom za turizem in šport občine Kamnik ter drugimi turističnimi ponudniki pri oblikovanju skupnih proizvodov ter storitev kulturnega turizma za večjo prepoznavnost kulturne dediščine,« pravi mag. Zora Torkar, direktorica muzeja. »Točnega števila, koliko turistov se odloča za obisk muzeja v povezavi s TIC Kamnik, nimamo, so pa to predvsem individualni obiskovalci.« Po besedah Torkarjeve so vedno pripravljeni sodelovati pri promociji premične kulturne dediščine, ki jo hranijo. To je tudi posebnost, s katero lahko predstavljajo širši kamniški okoliš v slovenskem in mednarodnem merilu.

Slovenski muzeji na pomoč solinarskemu

V posebnem, nič kaj zavidljivem položaju se je znašel Muzej solinarstva, sicer del piranskega Pomorskega muzeja. »Zaradi nerazumljive odločitve ministrstva za okolje in prostor, da ukine dogovorjeno sofinanciranje delovanja Muzeja solinarstva v višini 19.400 evrov in da ne razmišljajo o spremembi načrta upravljanja KPSS, ki muzeju ne dovoljuje ustvarjanja lastnih prihodkov (iz vstopnin in trženja muzejske soli), smo se v Pomorskem muzeju odločili – čeprav s skrajšanim urnikom – za odprtje muzejskih zbirk v solinarskih hišah na Fontaniggeah,« pravi Franco Juri, direktor muzeja. »Da bi to omogočili v sklopu muzejske stroke, vsaj do rešitve, ki bo sprejemljiva in vzdržna, so nam že ponudili konkretno pomoč kolegi in kolegice iz številnih muzejev in ustanov iz vse Slovenije, ki prihajajo v soline in tam dežurajo.«

Deli s prijatelji