SUŽENJSKA OBLIKA DELA

V mesecu dni prislužila 16.000 evrov, v žep ji je kapnilo le 400

Objavljeno 25. avgust 2017 13.35 | Posodobljeno 25. avgust 2017 13.35 | Piše: Lovro Kastelic

Trafikantka Nataša Kramžar pravi, da se je uprla suženjski obliki dela in dala odpoved.

Nataša Kramžar je (bila) trafikantka. Foto: Dejan Javornik

ZAGORJE OB SAVI – Precej delodajalcev je recesijo izkoristilo sebi v prid: zaposlenim so znižali oziroma zamrznili prihodke. Le malo je delavcev, kakršna je 42-letna Nataša Kramžar iz Zagorja ob Savi, ki je povzdignila glas in opozorila na krivično delitev pogače.

Nataša je rojena prodajalka, je energična, prizadevna, poštena, še kako rada med ljudmi. Kot takšno jo poznajo tudi sokrajani. Od leta 2011 dela pogodbeno za podjetje Tobačna 3dva in ima trafiko. Sprva jo je imela v spodnjem Zagorju, od aprila lani jo ima pri zdravstvenem domu. »Tako sem bila vesela tega dela!« se je spominjala mati dveh otrok. A že kmalu ugotovila, da gre, kot pravi, »za čisto suženjski odnos«!

Izgorela in zbolela

»Še dobro, da mi je v trafiki sprva zastonj pomagala moja zlata sestra, sicer bi že prej obupala,« je nadaljevala. Nataša je obupala šele pred dnevi, ko je dala tudi odpoved. Zakaj, je začela opisovati s številkami. Pokazala je na zadnjo plačilno listo, kjer je jasno zapisano, da je podjetju v mesecu dni pridelala lepih 16.300 evrov.

»In veste, koliko so mi za to nakazali?« je pogledala črno. »Pičlih 1185 evrov!« Na prvo žogo znosnih. »Od mene zahtevajo, da delam od deset do dvanajst ur na dan, tega pa nisem bila več zmožna, saj sem v nekem trenutku povsem izgorela in zbolela, zato sem vzela Tanjo, jaz delam zdaj osem ur, ona pa štiri.«

To še ni vse. Nataša je morala od svojega prihodka plačati še 70 evrov občini za najem prostora, 70 evrov za elektriko, ko poplača še računovodkinjo ter za približno tristo evrov prispevkov, ki jih plačujejo vsi samozaposleni, ji ostane le še kakšnih 700 evrov, od katerih gre tretjina samohranilki Tanji. »Je to normalno?!« Sploh ker je najpogosteje, preden je vse plačala, dobivala še manj, okoli 900 evrov.

Preden ji je dokončno prekipelo in je dala odpoved, jo je zanimalo, zakaj pri tako visokem prometu tako nizki prihodki. »In veste, kaj so mi dejali?!« je besnela. »'Gospa Nataša,' so mi rekli, 'malo več boste mogli sami delat'!'« Takrat se je pošteno razjezila: »Ali naj se začnem ponoči prodajat'?!«

Franšizna pogodba

Nataša očitno ni vedela, preden je podpisala, da delo v trafiki poteka po franšizni pogodbi, ki jo skleneta eden od dveh večjih lastnikov prodajaln časopisov po Sloveniji in franšizojemalec, ki mora v ta namen odpreti svoj s. p. ali pa se zaposliti pri drugi pravni osebi. Franšizna pogodba je v interesu lastnikov tudi zaradi tega, ker ni opredeljena kot pogodba civilnega prava. Tako je eden izmed lastnikov upravitelju kioska, ki je opozarjal na svojo ekonomsko odvisnost in posledično prikrito delovno razmerje, preprosto odgovoril, da bi prikrito delovno razmerje obstajalo, če bi bilo urejeno z drugo pogodbo civilnega prava, kar pa franšizna pogodba ni.

Nisem hotela biti več živčna razvalina. V zadnjih treh letih sem se zaradi vseh pritiskov tako spremenila, da me še doma niso več prepoznali.

»Če bi delala torej 12 ur, kar je nerazumno, saj imam vendarle družino, bi dobila piškavih 700 ali 800 evrov na mesec, po plačilu vseh obveznih dajatev pa še precej manj, a tega nisem (bila) več zmožna. Zato sem se odločila, da bom izučila sodelavko.«

Ko je dobila to delo, ga je bila Zasavka vesela. Ko je prihajala ob 5.30 na šiht in odhajala čez 10 ur ali pa še pozneje k otrokom domov – je videla v prihodnost. Te prihodnosti zanjo ni več. Še kako jo moti tudi apatija drugih, ki so raje tiho. Dala je odpoved. »Nisem hotela biti več živčna razvalina. V zadnjih treh letih sem se zaradi vseh pritiskov tako spremenila, da me še doma niso več prepoznali.« 


Nezadovoljnih skorajda ni

»Naša oblika sodelovanja s partnerjem je franšizni model in kot tak tudi napisan v pogodbi o poslovnem sodelovanju. Naš odnos do vseh partnerjev je popolnoma enak in temelji na dogovorih in zaupanju, ki se sklene najprej s pogodbo, potem pa s skupnim sodelovanjem za čim boljšo prodajo in posledično plačilo. Seveda so tudi nezadovoljni delavci, kot pri vsakem podjetju, in lahko izrazijo vse pripombe in priporočila za boljše sodelovanje. Ne razumem pa,« je dejal Boško Mastikosa, vodja maloprodaje pri Tobačna 3dva, »kje je tu suženjski odnos, še posebno ker smo aprila izvedli nadvse podrobno anonimno anketo, ki jo je izpeljalo podjetje Valicon. V njej se je izkazalo, da je več kot 60 odstotkov zadovoljnih partnerjev, 20 neopredeljenih in le devet nezadovoljnih.«

 

Deli s prijatelji