V Marijo udarila strela, zavetje našla v skali

Zgodba je zares nenavadna, človek pripovedi ne bi verjel, če ne bi dobro poznal 57-letnega Franca Lupšine, kmeta in umetnika iz Hrastja na Kozjanskem, ki v skrivenčeni korenini trsa vidi pastirja, v tramu propadajočega ostrešja pa idealen steber za obnovljeni križ na razpotju.

Pa ga je pred meseci poklical dolgoletni prijatelj Dieter Bager iz Ulma iz Nemčije in ga vprašal: »Franc! A bi imel kip Marije? Sicer je malo polomljen, a bi se ga dalo obnoviti.«

Kakšnih 160 centimetrov visok kip Device Marije je bil po Frančevih besedah desetletja nameščen na nekem drevesu na posestvu Bagrovega prijatelja, ko je vanj udarila strela. Drevo je razklalo in Mati božja je zgrmela po tleh in se razbila: »Odpadla ji je glava, imela je polomljene roke,« pove Franc.

Bager je že v Nemčiji organiziral, da so Marijo zlepili v en kos in jo lepo pogladili.

»Na dvorišče so pripeljali snežno bel kip,« pripoveduje Franc. Najprej ni točno vedel, kam postaviti plastiko, saj gre vendarle za močan simbol, ne glede na prepričanje.

Kmetija Lupšinovih šteje dobrih 20 hektarjev in se v Hrastju razteza z griča domače hiše po dolini in na drugi breg zaselka, ki mu pravijo na Anzovem, kjer je nekoč stala stara kozjanska domačija Frančeve tete, Franc pa jo je obnovil in si uredil vikend.

Bilo je zaraščeno in Franc je najprej posekal grmovje in splaniral zemljino v teraso.

»To je kras, pod plastjo zemlje je skala, pod vikendom smo odkopali prav veliko in nanjo nekako pozabili.« Ko so splanirali zemljišče, je več kot 20 ton težka skala ostala na svojem mestu. 
»Kaj z njo?! Jo razbiti ali uporabiti... Pa nam je kanilo,« pove Franc in hitro je poklical Franca Kunsta in Danija Hercelja, da sta prišla z buldožerjem in bagrom in prestavila skalo pod obnovljeni vikend.

Nato je steklo. Prosil je kiparja Franca Černelča, naj iz skale izkleše vdolbino za kip, ki je bil še vedno snežno bel.

»Po tradiciji so kipi pobarvani, zato smo poprosili umetnico Marijo Kunst iz Vrenske Gorce, naj ga pobarva.« Rečeno, storjeno, in Kunstova je Mariji obarvala krilo roza, ogrinjalo svetlo modro in pas vijolično.

Franca smo na Anzovem obiskali že minuli teden, ko je Černelč s fleksarico rezal skalo in s kladivom klepal skalo, kos za kosom. Domačini so prihajali na obisk in zvedavo opazovali, kako nastaja niša za restavrirani kip Marije.

V soboto, 7. maja, so domačini pripravili tradicionalni Pohod Hrastja in ob tej priložnosti pripešačili na Anzovo, kjer je župnik Damjan Kajzer blagoslovil Marijo v skali.

Pregovorno gostoljubni domačini, sosedje in prijatelji so pripravili nekaj dobrot, brez dobre kapljice, ki raste po tistih kozjanskih gričih, ni šlo. Medtem ko so se ženske bolj zadrževale ob Mariji v skali, so možakarji sedli za mizo v starem, obnovljenem podu in rekli nekaj moških. Sončna sobota je minila v prijetnem vzdušju, kmet in umetnik Franc Lupšina pa je domačinom in širši javnosti povedal še eno prijetno zgodbo. Znamenje nosi ime Marija v skali na Anzovem. Za konec povejmo še to, da je na blagoslov prišla tudi 103-letna Radica Oblak, najmlajša pa sta bila dveletna Jan in Žan.