MARIBOR – Na naši drugi največji univerzi, tisti v Mariboru, bodo v torek volili novega rektorja. Kandidatov je pet, sami moški, dosedanjega rektorja Danijela Rebolja pa izzivajo Željko Knez, Igor Tičar, Samo Bobek in Niko Samec. Tisti, ki bo zmagal (v torek ali v morebitnem drugem krogu), bo moral zagristi tudi v trenutno najbolj razvpito afero v državi – bajne honorarje. Na Univerzi v Mariboru so se namreč po Supervizorju zavihteli na drugo mesto po izplačilih honorarjev, saj so za izplačila avtorskih in podjemnih pogodb izplačali kar 57 milijonov evrov.
Na univerzi vsa družina
Rektorski kandidat Knez, sicer dekan Fakultete za kemijo, ima na univerzi vso družino. Soproga Marijana Knez je strokovna sodelavka na mariborski medicinski fakulteti, hči Maša Knez pa asistentka raziskovalka. To nam je potrdil tudi Knez, ki je v preteklosti že opravljal funkcijo prorektorja, a pravi, da pri zaposlitvi svojih družinskih članov znotraj univerze nikoli ni posredoval: »Vsi razpisi so bili v skladu z veljavnimi zakonskimi akti univerze.« Soproga je po izobrazbi profesorica biologije in kemije: »Prvo delovno mesto je bila zaposlitev leta 1997 na osnovni šoli Franca Rozmana Staneta Maribor. Delovala je kot kot profesorica in razredničarka. Julija 2006 se je prijavila na javni razpis univerze za mesto tehničnega sodelavca Laboratorijskega centra UMMF in danes zaseda delovno mesto: samostojni strokovni delavec VII/2.«
Hči se je, tako pravi Knez, »kot raziskovalka prijavila na razpis za mlade raziskovalce, ki ga razpiše Javna agencija za raziskovalno dejavnost. 1. 10. 2008 je dobila status mlade raziskovalke. Raziskovalno dejavnost je izvajala pod mentorstvom prof. dr. Mojce Škerget. Za določen čas ima status asistentke raziskovalke, in sicer do 30. 9. 2015.« Knezu in hčerki nekateri gledajo pod prste zaradi hčerkine bliskovite znanstvene kariere, saj je hči že do doktorata izpolnjevala bistvene habilitacijske pogoje za izvolitev v naziv izredne profesorice. Knez pravi, da »mesto asistenta raziskovalca zahteva, da raziskovalec izpolnjujejo zelo visoke znanstvene kriterije in merila tudi glede objav. Na področju raziskav superkritičnih fluidov je laboratorij med vodilnimi v svetu. Zato so tudi številni tujci doktorirali v tem laboratoriju in je zato tako visok standard objav pred zagovorom doktoratov povsem logična posledica znanstvene relevance tega laboratorija. Skoraj vsi doktorandi laboratorija pogosto izpolnjujejo zelo visoke znanstvene kriterije.«
Oče in hči pišeta skupaj
Na Knezovo družino nekateri na univerzi gledajo postrani, ker pri hčerinih znanstvenih člankih soavtor pogosto tudi oče. Ta pravi, da ni soavtor pri vseh člankih: »Glede na naravo raziskovalnega dela sem avtor oziroma soavtor pri 202 objavah v SCI revijah s 150 soavtorji. Raziskovalci sodelavci laboratorija za (Laboratorij za separacijske procese in produktno tehniko) morajo izpolnjevati zelo visoke znanstvene kriterije na raziskovalnem področju. Laboratorij sodeluje z gospodarstvom v Sloveniji, kot so Krka, Perutnina Ptuj, in v tujini npr. BASF, Bayer HealtCARE, Novartis, PPG International, Frutarom in drugimi. Sodelujemo z globalnimi igralci, ki skupaj ustvarijo letno približno 350 milijard evrov prometa in imajo okoli 600.000 zaposlenih po vsem svetu. Laboratorij zaposluje 30 vrhunskih raziskovalcev, ki raziskujejo z večmilijonsko raziskovalno opremo, in ima status enega od najboljših laboratorijev na svetu.«
O pomislekih okoli etičnosti dejstva, da je on član uredniškega odbora revije The Journal of Supercritical Fluids, ki je v prvi četrtini po rangu za pridobitev kriterijev, v njej pa je njegova hči pred doktoratom objavila več znanstvenih člankov, pravi: »Uredniški odbor Journal of Supercritical Fluids ima glavnega in regionalnega editorja iz ZDA, regionalnega editorja za Evropo iz Nemčije ter regionalnega editorja iz Japonske za Azijo. Častni člani so trije, prihajajo iz Japonske, ZDA, Nemčije. Uredniški odbor šteje 33 članov, ti pa so iz Japonske, ZDA, Nemčije, Španije, Italije, Turčije, Kitajske, Južne Koreje, Brazilije, Portugalske in UAE. Postopek recenzije je anonimen in predlagan članek se pošlje regionalnemu editorju, ki sam dodeli anonimne recenzente, med 2 in 4, ki so vrhunski strokovnjaki za specifično področje raziskav, ki jo želi avtor objaviti. Recenzenti lahko predlagajo zavrnitev članka oz. sprejem z več ali manj popravki. V primeru zavrnitve članka se procedura ustavi, v primeru potrebnih dopolnitev pa morajo avtorji članek dopolniti in postopek recenzije se obnovi in traja toliko časa, dokler ni dokončne odločitve o sprejemu oz. zavrnitvi. Ponovno poudarjam da je postopek popolnoma anonimen in da avtorji nimajo nobenega stika z recenzenti. Stik med recenzenti in avtorji imajo regionalni editorji. V znanosti ni možno potvarjati nekateri dejstev glede kvalitete raziskav, kar dokazuje število citatov posameznih članov raziskovalne skupine, ki jo vodim. Prav tako ni vpliva na h-index in na mojo uvrščenost v 2,5 odstotka najboljših znanstvenikov na tem področju.
Delovna mesta nekompatibilna z nazivom
Knez sicer slovi kot človek, ki na fakulteti za kemijo zagovarja zelo visoke znanstvene kriterije, znanstvene objave v SCI Journal pa so eden ključnih kriterijev za ocenjevanje znanstvenega dela posameznikov. Knezova fakulteta ima po teh kriterijih kar nekaj vrhunskega kadra. Knez na vprašanje, zakaj ti kadri ne zasedejo habilitacijam primernih delovnih mest, glede na to, da v programu za rektorja to zagovarja, pa pravi: »Fakulteta ima vrhunske raziskovalne kadre, ki se potrjuje v našem sodelovanju z globalnimi igralci. Habilitacije se izvajajo po obstoječih merilih, ki jih je sprejel senat UM. Kot kandidat za rektorja zagovarjam spremembo habilitacijskih meril, ki naj preidejo v pristojnost članic UM za vse znanstvene discipline, da habilitacijska področja preidejo v pristojnosti fakultet, za spremembo vloge habilitacijske komisije. Na UM se ok. 37 % delovnih mest ne ujema z nazivom. Sindikat toži rektorja UM kot delodajalca. Moje stališče je zelo jasno: izvolitvi v naziv mora slediti tudi napredovanje v plačnem razredu. Za habilitirane sodelavce, ki ne zasedajo habilitacijam ustreznih delovnih mest, sem upravnemu odboru UM večkrat predlagal napredovanje, vendar so bila ta s strani UO UM zavrnjena.«
