NEDELJSKI IZLET

V Lokvi še živi duh templjarjev

Objavljeno 19. maj 2013 12.35 | Posodobljeno 19. maj 2013 12.36 | Piše: Drago Medved

Če z avtoceste zavijete v Divačo in nato proti Lipici, pridete v Lokev, ki na ogled ponuja mnogo več kot kaže prvi vtis.

Župnijska cerkev sv. Mihaela (foto: Drago Medved).

LOKOV – Domačini se imenujejo Lokavci oziroma Lokavke, ustrezni pridevnik je lokavski. Naselje je dobilo ime po veliki lokvi (kalu), kjer so napajali živino.

Starejši zgornji del vasi je strnjen okoli župnijske cerkve nadangela svetega Mihaela in obrambnega stolpa. V novem delu stoji znana pršutarna. Ljudje so tu živeli že v prazgodovini, o čemer pričata najdišči Klemenka in Stari tabor, in v rimski dobi. Vas je precej raztegnjena, a omogoča lep sprehod, med katerim boste lahko občudovali obnovljena stara pročelja hiš pa tudi sodobni utrip kraja.

Ko so lastniki teh krajev postali oglejski patriarhi, so Lokev 1118. menda podelili vitezom templjarjem, a o tem ni zgodovinsko zanesljivega pričevanja. Toda kraja se še vedno drži skrivnostni duh templjarjev, ki so med viteškimi cerkvenimi redovi nekaj posebnega. V listinah je ime Lokev prvič omenjeno 1234. v pogodbi med goriško-tirolskim grofom Majnhardom III. in tržaškim dekanom Gregorjem. Če domačine vprašate, bo skoraj vsak omenil tudi templjarje.

V obrambnem stolpu Tabor je največja zasebna muzejska zbirka v Sloveniji.

V kraju v neposredni bližini obrambnega stolpa dominira župnijska cerkev nadangela Mihaela. Zgradili so jo leta 1613 na ostankih starejše cerkve iz leta 1118. Domnevno so jo postavili templjarji, ki so ravno tistega leta postali lastniki vasi. Leta 1876 je bila cerkev temeljito prenovljena. Med 1942. in 1943. jo je poslikal Tone Kralj, čigar dela so v mnogih cerkvah na Primorskem. Čeprav je bila Lokev takrat pod italijansko fašistično okupacijo, si je slikar s svojimi freskami upal izraziti odkrit upor proti fašizmu in vojni. Na slikah je upodobljena splošna krščanska tematika, vendar imajo tudi močno dodatno sporočilo: ozadje na njih sestavljajo prepoznavni slovenski primorski kraji, vsi pozitivni liki so slovenski, vsi negativni, kot so Juda Iškarijot, satan idr., pa so upodobljeni kot fašisti. Te slike so odličen primer ene od oblik upora proti okupatorju. V človeku vzbujajo ponos in narodno samozavest.

Ob župnijski cerkvi stoji gotska kapela Marije Pomočnice, v kateri je lesen kip Marije z Jezusom iz leta 1462, ki je eden pomembnejših primerkov gotskega kiparstva na Primorskem. V župnišču je shranjeno romansko razpelo (limoški križec iz okoli leta 1200), ki je eden najpomembnejših predmetov iz obdobja romanike na Slovenskem. V Lokev so ga verjetno prinesli templjarji.

Posebnost kraja in njegov zaščitni znak je obrambni stolp z lepim parkom, v katerem so vsi spomeniki slovenske samobitnosti in zajemajo čas prve in druge svetovne vojne ter osamosvojitve. Obrambni stolp na Taboru so 1485. postavili Benečani, da so se zaščitili pred napadi Turkov, pozneje je bil vaška žitnica, sedaj pa je v njem urejen muzej z zbirko orožja in uniformami. Lastnik muzeja je Srečko Rože, velik ljubitelj zgodovine in navdušen zbiratelj. Glavnina uniform in vojaške opreme je iz časa prve in druge svetovne vojne pa tudi iz drugih obdobij. To je največja zasebna muzejska zbirka v Sloveniji, ki se lahko pohvali s številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji ter plaketami, vpisana pa je celo v Guinnessovo knjigo rekordov. Iz Lokev vas vodi pot do Vilenice in Lipice ter na vse strani lepega kraškega sveta.

Deli s prijatelji