LJUBLJANA – V ljubljanskem živalskem vrtu sta konec tedna zaradi akutne pljučnice poginila najmlajša šimpanza Titi in Joko. Znake okužbe kažejo tudi drugi šimpanzi, ki zato prejemajo terapijo, so sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana. Ob tem dodajajo, da v 40-letni vzreji šimpanzov podobnega primera še niso imeli.
Zdravili, a zaman
Znaki prehlada so se pri štirih najmlajših šimpanzih pojavili pretekli četrtek. Kljub takojšnjemu zdravljenju, najprej s protivnetnimi zdravili, nato še z antibiotiki in zdravili za lajšanje dihanja, se je najmlajšemu Titiju stanje močno poslabšalo, oskrbniki so ga nato v soboto zjutraj našli mrtvega. Preiskava pa je pokazala, da je bila zanj usodna akutna pljučnica.
Hkrati se je zdravstveno stanje začelo slabšati tudi preostalim šimpanzom. Drugemu najmlajšemu šimpanzu Joku so poskušali pomagati tudi z infuzijo – ker je zavračal hrano in vodo ter kazal znake dehidracije, so ga namreč uspavali –, vendar je tudi pri njem pljučnica tako napredovala, da je v nedeljo poginil.
V nevarnosti tudi preostali
Kot še sporočajo iz Živalskega vrta Ljubljana, kažejo izrazite znake vnetja spodnjih dihal tudi ostali šimpanzi, ki prejemajo antibiotično in protivnetno terapijo. Uvedli so tudi inhalacijo prek vlaženja zraka v notranjem prostoru. Trenutno je najslabše stanje pri Neži, ki je četrti najmlajši šimpanz.
Kot pojasnjuje strokovna vodja ZOO Ljubljana Barbara Mihelič, v 40-letni vzreji šimpanzov v ZOO Ljubljana podobnega primera še ni bilo. Šimpanze imajo namreč v živalskem vrtu že od leta 1974, ko sta kot prva iz živalskega vrta Corten Rene v Belgiji prišla Marko I in Mojca.
Dovzetni za okužbo
Šimpanzi so sicer zelo občutljivi za človeške viruse in bakterije. Med živalmi so namreč gensko najsorodnejši ljudem in zato dovzetni za človeške povzročitelje bolezni. Človeški imunski sistem je na te viruse bolj navajen, zato smo odpornejši in jih prebolimo kot navadno virozo. Šimpanzi, katerih imunski sistem na te viruse ni navajen, pa so za okužbo izredno dovzetni. To je tudi vzrok, da je bolezen tako hitro napredovala, pojasnjujejo v ljubljanskem živalskem vrtu.
Vodja veterinarske službe ZOO Ljubljana Marjan Kastelic ob tem pojasnjuje, da so principi zdravljenja pri šimpanzih težji kot pri ljudeh, saj je treba za vsak večji poseg, kar je že dajanje infuzije ali samo merjenje telesne temperature, šimpanza uspavati. »To lahko zanj pomeni dodatno obremenitev in tveganje, še posebno pri zelo bolnih živalih. Pri šimpanzih bi lahko šlo za respiratorni sincicijski virus,« meni Kastelic. Prve ugotovitve preiskav povzročitelja bolezni bodo sicer znane predvidoma danes zvečer ali v torek.