LJUBLJANA – Energetika Ljubljana, h kateri je od konca januarja uradno pripojena Termoelektrarna-Toplarna Ljubljana (TE-TOL), želi podražiti daljinsko ogrevanje v Ljubljani. V nasprotnem primeru ne bo zmogla izpeljati investicije v plinsko-parno enoto v TE-TOL, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal prvi mož družbe Samo Lozej.
Z daljinskim sistemom se v Ljubljani ogreva 35 odstotkov ljudi oziroma okoli 80.000 prebivalcev, cena daljinskega ogrevanja v prestolnici pa je od 25 do 30 odstotkov cenejša od drugih večjih sistemov v Sloveniji, je dejal Lozej in dodal, da je cena ogrevanja v Ljubljani vključena v košarico izračuna življenjskih potrebščin. Za koliko bi si želeli zvišati ceno, nista povedala ne Lozej, ki bil pred nastopom funkcije direktorja združenega podjetja direktor TE-TOL, ne dosedanji direktor Energetike Ljubljane Hrvoje Drašković. Tako so zdaj v pogovorih z lastniki in državo, da se fiksni del cene zviša na primeren način tako, da še vedno ostanejo najcenejši v Sloveniji, je dejal Lozej. Po njegovih besedah je treba to urediti in si s tem zagotoviti dodaten finančni vir, ki bo omogočal, da se bodo lahko z bankami pogovarjali oziroma tudi sklenili vse, da zagotovijo to, k čemur so se obvezali v prehodnem načrtu. Ta je bil namreč potreben zaradi evropske direktive, ki dodatno omejujejo izpuste emisij v zrak in bo začela veljati leta 2016 – omogoča sicer prehodno obdobje do 1. julija 2020. TE-TOL je to izkoristil, prehodni načrt pa sta potrdila tako vlada kot Evropska komisija.
Razpis izvedli pred dvema letoma
»Okolje je tisto, ki nam določa razvoj,« je poudaril Lozej in dodal, da je del načrta tudi naložba v plinsko-parno enoto. Za to je bil sicer že pred dvema letoma izveden razpis, a je bil kasneje prekinjen, TE-TOL pa je pridobil tudi vsa dovoljenja. Tako morajo uresničevati prehodni načrt, ampak je treba vseeno v fiksnem delu cene toplote, ki TE-TOL skozi vsa ta leta tišči k tlom, neki dogovor sprejeti, je poudaril Lozej. »Upam, da bomo dosegli dogovor skupaj z lastniki in državo, ker se drugače stvar ne more iziti,« je izpostavil Lozej. Razvoj, katerega del je tudi omenjena naložba, je bil eden od razlogov za združitev TE-TOL in Energetike Ljubljane, tako namreč dobijo večji kreditni potencial. Skupna družba, v kateri je zdaj 584 zaposlenih, po Lozejevih pojasnilih potrebuje okoli osem, deset milijonov evrov dobička iz poslovanja, sicer se z bankami ne bo dali dogovoriti za financiranje plinsko-parne enote. Konsolidiran načrt za letos je sicer 3,6 milijona izgube. »S tem ne moremo iti naprej,« je poudaril.
Nerodnost: izvršba
TE-TOL, ki je zadnja leta posloval okoli ničle, bi sicer lansko leto končal z dobičkom, čeprav je načrt predvideval 3,5 milijona evrov izgube, a je prišlo do, kot se je izrazil Lozej, ene »nerodnosti«. Finančno ministrstvo je namreč carinski upravi poslalo odločbo, s katero je uprava 14. januarja TE-TOL poslala izvršbo v višini 1,2 milijona evrov. Zaradi izvršbe bo tako TE-TOL leto 2013 končal z okoli 500.000 ali 600.000 evrov čiste izgube. Pri izvršbi – TE-TOL se je pritožil na upravno sodišče – gre za okoljsko dajatev iz leta 2007, ki jo družba sicer prereka, je pojasnil Lozej.
Energetika Ljubljana pa bo po Draškovićevih besedah leto 2013 končala z 2,5 milijona evrov čistega dobička in s 115 milijoni evrov prihodkov.
