LJUBLJANA – Da dečkov ne bi smel obrezovati kar na njihovih domovih, je glede kolega urologa z ljubljanskega kliničnega centra Adnana Arafata že odločilo prvostopenjsko razsodišče pri nacionalni zdravniški zbornici, kjer so mu izrekli opomin, zoper katerega se ni pritožil. Včeraj pa so tega urologa zaradi domnevnega malomarnega zdravljenja in opravljanje zdravilske dejavnosti poti pripeljale tudi pred mestno okrajno kazensko sodnico Metko Popivoda.
Ni vedel, da je prepovedano?
Ne le da Arafat fantka ne bi smel obrezati zunaj bolnišničnih prostorov, temveč ga sploh ne bi smel, saj je to, kar je v islamskem in judovskem svetu zaradi vere običaj, pri nas prepovedano. Sprejeto je mnenje nacionalne komisije za medicinsko etiko, da je tako imenovana ritualna cirkumcizija dečkov zaradi religioznih (ali higienskih) razlogov pravno in etično nesprejemljiva ter je zdravniki ne bi smeli opravljati.
Ko moški postane polnoleten, lahko s svojim telesom počne, kar ga je volja, v naših zasebnih zdravstvenih ustanovah bo za cirkumcizijo odštel med 550 in 1000 evri, dokler je mladoleten, pa sme kožica s penisa izginiti le iz medicinskih razlogov oziroma »je obrezovanje dopustno le z njegovim soglasjem ob pogojih, ki jih določa zakon o pacientovih pravicah, praviloma po 15. letu otrokove starosti«, je stališče varuha človekovih pravic, ki postavlja Arafatovo dejanje v svet kaznivih dejanj.
Zgodilo se je 4. decembra 2010, ko je urolog na željo staršev muslimanske vere opravil obredno obrezovanje petmesečnega fantka. Kot so zapisali v zdravniški zbornici, je za poseg dobil nagrado in odšel. Pa se je že naslednjega jutra moral vrniti na otrokov dom, saj so ga starši klicali, da sin že od večera krvavi. Ugotovil je, da je popustil en šiv, zato je težavo uredil in ustavil krvavitev. Kljub temu je šlo s fantkom na slabše, Arafata je popoldne doletel še en klic zaskrbljenih staršev, da je bled, oslabel in da bruha. Zdravnik je spoznal, da je zadeva postala resna, zato jih je napotil v ambulanto, od tam pa so jih poslali na infekcijsko kliniko, kjer je mali pacient prejel infuzijo in stanje se je izboljšalo.
Tožilec zdravniške zbornice prof. Jože Balažic je proti urologu vložil obtožnico zaradi kršitve kodeksa medicinske deontologije. Pred razsodiščem se je obtoženec zagovarjal, da je poseg na otrokovem domu ob upoštevanju vseh bolnišničnih pravil opravil v lokalni anesteziji, kar je po njegovem mnenju tudi zunaj bolnišnice sorazmerno varno početje. Zatrdil je, da kot specialist urolog obrezovanje dobro obvlada, saj na teden opravi več takih posegov iz zdravstvenih razlogov, in dejal, da se mu ni niti sanjalo, da bi bilo obrezovanje iz verskih oziroma obrednih razlogov na Slovenskem prepovedano.
V svetu zdravniškega sodstva ga je torej doletela simbolična kazen, kako pa bo v kazenskem? Po obtožnem predlogu ga lahko doletijo celo tri leta zapora.
»Tudi mojega vnuka bo«
Tožilkin obtožni predlog se le malce razlikuje od zdravniškega, saj v njem trdi, da Arafat otroka sploh ni poslal na pregled, čeprav je ta izgubil veliko krvi in bil apatičen. Če starši ne bi sami poskrbeli za pomoč, bi po njenem mnenju brez transfuzije in infuzije zagotovo izkrvavel.
Že na začetku sojenja je za manjši zaplet poskrbel Arafatov odvetnik Ismet Mahmuljin, ki je burno protestiral proti izrazu obredno obrezovanje. »Pri muslimanih to ni nikakršen obred, ni obrednega obrezovanja, to je verski običaj, to je sunet. Ni druge besede v slovenščini za to, to je sunet!«
Sicer pa Arafat ponavlja, da je izkušen obrezovalec, saj se s cirkumcizijo poklicno ukvarja že 25 let. Pa tudi na domu kot v tem primeru? Kolikokrat je na Slovenskem že opravil tako imenovano sunečenje? »Ne vem točno. Enkrat, dvakrat, ko me je kak zdravnik ali zdravstveni tehnik zaprosil za to. Trikrat morda, štirikrat ... petkrat.«
»Ja, šestkrat, sedemkrat ...« mu je cinično odvrnila tožilka, da je odvetnika Mahmuljina kar vrglo s stola. Z enako mero ji je odvrnil: »Saj zdaj bo tudi mojemu vnuku!«
Še nekaj je zanimalo tožilko. Staršem je predpisal tako imenovani beli oziroma plačljivi recept za byvacin. Pa sme za take zadeve uporabljati službene recepte? Kajpak sta se znova malce dajala, Arafat pa jo je nato poučil, da je zdravnik, ki ima funkcijo pomagati bolnikom. »Lahko vam predpišem tudi viagro!«
O spornem posegu pa je povedal, da je staršem izrecno dejal, naj vsako uro pogledajo, ali otrok nemara krvavi, če bo, naj ga takoj pokličejo. »Naročil sem jima, naj dasta pleničko na lulčka, da bo izoliran od blata zaradi možne infekcije. Niso me klicali vse do naslednjega dopoldneva, ko so me, takoj sem laufal tja in vse uredil.«
Očitek, da je za poseg zahteval denar, dr. Arafat odločno zavrača. »Bila je tam neka kuverta, a sem se zahvalil in jo pustil na mizi. So mi pa dali eno brisačko, skodelice za kavo in parfumček macho. Vem, da je bil macho, ker je o njem reklama.«
»Mene ni, bili ste v Bosni«
Sodnica je zaslišala tudi starše otroka, ki so mu življenje rešili v bolnišnici. Predvsem mati je bila precej ostra do Arafata. »Še ko sem bila majhna, sem slišala, da te posege na domovih dela že leta in leta. Tako sem z njim tudi jaz navezala stik za sina in zahteval je 300 evrov.« V preiskavi je govorila o 250, se je takojci pridušal odvetnik Mahmuljin.
Po posegu je staršem bojda rekel: »Da bo tekla kri, da je to normalno, da otrok ne bo jedel, da je to normalno. Da bo čudna reakcija, da to ni nič takega. Naslednje jutro, ko smo ugotovili, da je sin ves v krvi, smo ga poklicali in je rekel, da imamo srečo, ker bo še enkrat prišel.« Nasveta, naj sina odpeljeta v bolnišnico, pa menda nista dočakala. Oče pravi, da jima je zabičal, da ga, če bosta z otrokom odšla v bolnišnico, tam ne smeta izdati, mati pa: »Le to je rekel, naj tam rečeva, da so sinu to stvar naredili v Bosni, ker je v Sloveniji kaznivo.«