RAZBREMENITEV

V Ljubljani kmalu nov zapor. Vas zanima, kje?

Objavljeno 21. april 2016 17.41 | Posodobljeno 21. april 2016 17.40 | Piše: Ro. S.

Zapora na Igu in na Povšetovi želijo čim prej ukiniti.

LJUBLJANA – Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj je predstavil projekt gradnje novega zapora v Ljubljani. Lokacija je zemljišče v državni lasti, ki se nahaja v Bizoviku ob avtocesti. Nov zapor naj bi začeli graditi leta 2018, dokončan pa naj bi bil v 2020.

S tem bodo podvojili zmogljivosti moškega zapora na Povšetovi in ženskega zapora na Igu. Oba zapora sta energetsko potratna in prostorsko dotrajana ter neprimerna. Čim bo nova zgradba v uporabi, bodo premestili vse zapornice in zapornike ter oba omenjena zapora ukinili. Delno bodo s premestitvijo razbremenili tudi zapora v Kopru in Mariboru. V sklopu novogradnje bo, poleg obeh zaporov, zgrajen prvi izobraževalni center za pravosodne policiste v Sloveniji. 

image
Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj.

Trenutno so v fazi sestave strokovnih podlag, načrtov in pridobivanja dovoljenj ter dokumentacije. Podržaj je pojasnil, da sta krajevni skupnosti, kjer načrtujejo gradnjo objekta, projekt že predstavili ter da konstruktivno sodelujejo. Za zdaj so deležni razumevanja lokalnega okolja. Kot pravi, so na upravi vedno na razpolago za kakršna koli vprašanja in nejasnosti v zvezi z umestitvijo objekta. Nova lokacija naj bi bila zelo primerna tudi zaradi bližine avtoceste ter s tem hitrega dostopa do objektov. 

Zmanjšati želijo varnostno tveganje

Zapor bo sodobno zasnovan in usmerjen k zagotovitvi maksimalne varnosti za zapornike in zunanje okolje. Podržaj je izpostavil, da bodo v načrtih za novi zapor upoštevali vse doslej znane pomanjkljivosti iz zdajšnjih slovenskih zaporov. Bistvena razlika v primerjavi z zaporom na Povšetovi bo ločitev različnih kategorij zapornikov in s tem tudi zmanjšanje samega varnostnega tveganja. Zgrajen bo tako, da bo kategorije zapornikov mogoče prilagajati trenutnim potrebam.

Na ugibanja, ali se bo gradilo v javno-zasebnem partnerstvu, odgovarja, da taka možnost ni aktualna in ni v načrtu. Primeri iz tujine kažejo, da prihaja do nesoglasji pri vzdrževalnih stroških in delitvah finančnega bremena. Za zdaj še nimajo končne finančne ocene, trenutno pa imajo na razpolago 70 milijonov evrov, ki jih je zagotovila država. Podržaj še pravi, da bodo kandidirali za evropska sredstva in s tem poskušali razbremeniti državni proračun. 

Deli s prijatelji