LJUBLJANA – »Dobivam kopico elektronskih sporočil, kjer ljudje pišejo o svojih težavah. V podjetju vladajo živalski odnosi, četudi plače niso slabe,« pravi Ladislav Rožič, predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Opaža, da so največji problem odnosi med nadrejenimi in podrejenimi, pri čemer podrejeni ponavadi molčijo ali pa hočejo ostati anonimni.
Prepočasen odziv inšpekcij
Problem je tudi, da je nepravilnosti težko dokazati. Tudi inšpekcije ne delujejo, kot bi morale. Rožič omenja primer, ko so imeli sedem pritožb zoper eno podjetje. Z inšpektorata so jim sporočili, da so prezasedeni, primeri pa bodo rešeni v šestih mesecih. »Prepozno,« pravi Rožič, ki opozarja še na en slab vidik inšpekcijskega nadzora: »Inšpekcija se napove, takrat pa lahko podjetje prikaže vse tako, kot bi moralo biti. Nepravilnosti se prikrijejo.«
Redki v sindikatu
V podjetju Lidl nimajo sindikata, le nekateri zaposleni so člani sindikata, ki ga vodi Rožič. »Ljudje se bojijo vključevanja.« Sindikat delavcem omogoča pravno zaščito, ki jo nekateri poiščejo po dolgotrajnem šikaniranju. »To se dogaja v Lidlu in Hoferju, medtem ko sta Spar in Mercator družbenoodgovorni podjetji in takih težav zaposleni nimajo.«
Na protest ne upajo
Razmere so kritične, pred dnevi je sindikat obljubljal protest. »Delavci si ne upajo na ulico. Rešitev je v tem, da se delavci naposled včlanijo v sindikat. Ko jih bo dovolj, bodo dovolj močni in takrat jih uprava ne bo mogla kar tako vreči na cesto ali pa jih še naprej v nedogled šikanirati.«
V skladu z zakonom o medijih objavljamo popravek, ki so ga posredovali iz podjetja Lidl Slovenija (dodano v priponki).