Rodil se je pred 68 leti v kmečki družini z 12 otroki v Adergasu pri Cerkljah na Gorenjskem. V hlevu majhne kmetije je bila ena krava, zemljo so obdelovali z volom. Mama je gospodinjila, oče je delal v opekarni v Češnjevku, popoldan pa še na kmetiji.
Kot mladenič je Silvo Sirc zelo rad hodil v gore in naredil tri planinske transverzale. Po vrnitvi od vojakov do upokojitve leta 1996 je bil zaposlen v tovarni Planika v Kranju. Poročil se je pred 35 leti, z ženo Veriko sta si v Adergasu ustvarila topel dom in družino: otroci so Anže, Veronika, Primož in Mojca, imata tudi tri vnuke.
Od infarkta do dialize
Da življenje ni vedno postlano z rožicami, vemo skoraj vsi. Človek je večkrat pod stresom, napetosti ne manjka. »Tako sem klonil 1996 tudi jaz – pod težo srčnega infarkta. Po sedmih letih uživanja mnogo zdravil sem doživel še odpoved ledvic. Upokojil sem se, življenje se mi je spremenilo. Fizično delo sem nadomestil s hojo v naravi. Odpoved ledvic je terjala še več. Dan se je razdelil na delo peritonealne dialize, ko sem štirikrat na dan pretakal po tri litre dializne tekočine iz telesa in v telo. To sem sedem let po navodilih dobrega zdravnika doma delal sam. Opravil sem že vse potrebne preiskave in priprave za transplantacijo ledvice, le privolitev kardiologov je še manjkala,« pripoveduje Adergašan Silvo. Pa je prišla nova nevihta. »Po sedmih letih je peritonealna dializa začela popuščati in treba se je bilo pripraviti na hemodializo. Spet sem se znašel na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in le dobrim zdravnikom se lahko zahvalim, da sem spet doma, da lahko delam, ustvarjam. Zdaj imam trikrat na teden hemodializo v Dializnem centru Naklo.«
Lipe olistane
Že 20 let za hobi vžiga v les in izdeluje družinska drevesa. Prve primerke je izdelal na lesenih krožnikih, zdaj pa že 15 let iz lipovega lesa nastajajo veliki lipovi listi, na katerih z vžiganjem upodablja drevesa življenja, ki ponazarjajo, kako iz roda v rod cvetijo in umirajo družine.
Silvo v sredino lipovega lista vdela srce s fotografijo starejšega zakonskega para, iz katerega poganjajo novi listi z novimi zakonskimi pari, iz teh pa poženejo še nerazviti listi s krogci, v katerih so upodobljeni otroci. Na peclju je prostor za posvetilo, na vejah, ki vodijo iz sredinskega srca k drugim listom, so vpisana imena z datumom rojstva.
Zanimivo, da spada med najbolj razvejene drevo, ki je tudi njemu pognalo korenine. Na listu, ki si ga je izdelal ob praznovanju žene Verike, je kar 136 listov. Za nečaka Franca je izdelal družinsko drevo štirih rodbin z 205 listi.
Zbiratelj in ljudski umetnik
Izdelal je več kot 70 družinskih dreves, ima tudi bogato zbirko fotografij velikih družin z območja pod Krvavcem iz prejšnjega stoletja. Silvo zbira tudi znamke, stare slike, že več kot 60 let tudi podobice. Uspelo mu je ustvariti zbirko, v kateri je že več kot 3000 svetih podobic. »Kot otrok sem prvič zagledal podobice v materinem molitveniku, so takoj mi vzbudile zanimanje,« pojasni. Uredil jih je tematsko: to so podobice z motivi Jezusa in Marije, svete družine, božične, poslovilne, novomašne, pa ikone svetnikov, škofov, papežev in božjih poti. Številne popisujejo dogodke iz zgodovine. Poleg domačih ima tudi podobice iz Francije, Italije, Izraela, Čila, Avstrije, Nemčije, Češke, Indije, Kitajske. Najstarejša ima letnico 1872, in sicer je to podobica, ki spominja na prvo sveto obhajilo Mice Jenko iz Velesovega.
Kar 40 let je pel v cerkvenem pevskem zboru Velesovo in 20 v moškem pevskem zboru KUD Davorin Jenko v Cerkljah. Poskusil se je v slikanju, predvsem pa je uspešen režiser in scenograf v kulturno-umetniškem društvu Pod lipo iz Adergasa, kjer deluje od 1965, 21 let ga je tudi vodil. Na oder je postavil 125 dramskih uprizoritev, predavanj, odmevnih razstav in proslav ob različnih priložnostih. V župnijski cerkvi v Velesovem pred božičem že 20 let postavlja jaslice, postavil jih je tudi v skalni votlini ob cesti nad vasjo.
Brez njegove velike prizadevnosti ne bi postavili doprsnih kipov slavnima domačinoma – misijonarju med ameriškimi Indijanci, glasbeniku in pesniku Janezu Čebulju (1832–1889), ter pesniku in organistu Ivanu Zormanu (1889–1957). Kipa umetnice Eve Tršar sta lani odkrila župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj in predsednik KUD Pod lipo Adergas Tomaž Selan, blagoslovil pa ju je velesovski župnik Slavko Kalan. Društvu jih je podarila občina Cerklje na Gorenjskem.
Silvo je dobil številna priznanja za uspešno delo – 1981 malo Prešernovo plaketo, osem let pozneje odličje Svoboda s srebrnim listom in druge. Pred petimi leti je prejel naziv častnega občana občine Cerklje na Gorenjskem.
