SALAMIJADA

V Krškem razkrili, da so ključne napake pri soljenju in zorenju (FOTO)

Društvo ljubiteljev suhomesnatih dobrot pripravilo že 9. salamijado. Janez Lenard in Stanislav Pflege sta imela najboljšo.
Fotografija: Lačen in žejen ni bil nihče.
Odpri galerijo
Lačen in žejen ni bil nihče.

​Narodno-zabavna glasba je odmevala, Krško ni spalo, odgovoren je bil Ansambel Šentjanci, ki je poskrbel za dobro voljo na že deveti Leskovškovi salamijadi – dogodek je v Krškem pripravilo Društvo ljubiteljev suhomesnatih dobrot Leskovec pri Krškem. Društvo letos slavi 10 let uspešnega delovanja, vsako leto, kot rečeno, pripravijo tudi salamijado.

»Uradno smo začeli leta 2013. Marca se nas je pet entuziastov zbralo v Leskovcu pri Krškem v gostilni Pri Pepitu. Hoteli smo ustanoviti društvo, na koncu je dobilo ime Društvo ljubiteljev suhomesnatih dobrot. Pozabili smo na zapisnik, zato smo morali ustanovni sestanek ponoviti. Interes je bil velik, na drugem sestanku nas je bilo že več kot 20, 22,« nam pove Jože Petkovšek, od začetka predsednik. »Takrat so me izbrali za predsednika, še vedno sem tu. Čakam naslednika, da se bo pojavil. Danes imamo nekaj več kot 80 članov. Vesel sem, ker prihajajo novi, tradicija gre naprej,« nadaljuje Petkovšek, ki je letos dosegel največji uspeh – zmagal je na materi vseh salamijad v Sevnici. A to je že preteklost, Jože in ekipa se predvsem trudijo, da gre tradicija iz roda v rod.

Godli so pozno v noč. FOTOGRAFIJE: Drago Perko
Godli so pozno v noč. FOTOGRAFIJE: Drago Perko

»Radi bi nadaljevali tradicijo, predvsem pa bi radi spodbudili mlade, da bi se s tem še bolj ukvarjali. In radi bi spodbudili vse, ki izdelujejo salame, da bi se držali trendov, ki prispevajo h kakovosti. Ključne napake se zgodijo pri soljenju in zorenju,« je opozoril Petkovšek. V društvu so znani po tem, da v januarju, pred svetim Antonom Puščavnikom, svojim zavetnikom, organizirajo javne koline. Številne goste povabijo, tudi iz tujine. »Tu naredimo vse izdelke, ki spadajo pod koline, začenši s krvavicami, pripravimo meso za dimljenje, prej pa ločimo meso za salame in klobase. Za konec naredimo tlačenke, špehovke in salame. S temi izdelki se udeležujemo tudi ocenjevanja v Kostanjevici, kjer tamkajšnje društvo kot edino v Sloveniji ocenjuje koline. Praviloma imamo dobre rezultate, letos je naša tlačenka zasedla 2. mesto. Salame smo poslali na ocenjevanje v Radence, zasedle so 4. mesto,« navrže Jože, medtem ko pripravlja vse za slavnostno podelitev najboljšim v Krškem.

Iz domačega mesa

Tokrat so ocenjevali salame in špehovke. V konkurenci salam so imeli 45 primerkov, pri špehovkah 17. Da so bili vsi korektno ocenjeni, je poskrbela strokovna komisija v postavi Drago Košak, Dušan Lipej, Braco Miroševič, Peter Vrstovšek, Štefan Kiler in Andrej Košak. V konkurenci salam je najvišjo oceno, kar 54,8, dobila salama Janeza Lenarta iz Tomažje vasi pri Škocjanu. »Nisem zmagal prvič, imam že nekaj prvih mest. Letos sem le enkrat ostal zunaj deseterice, sicer sem se na vseh dosedanjih salamijadah uvrstil med prvih deset. Tokrat sem zmagal s salamo, ki je bila narejena v 2. seriji. Pri meni ni skrivnosti glede okusov. Dodal sem svinjino in govedino, potem še slanino, od začimb pa sol, česen, poper, včasih tudi ingver ali muškat. To je vse. Ker je meso domače, ga ni treba skrivati za začimbami, ampak lahko salamo narediš z mesom in dobiš odličen rezultat. Sem si pa malce olajšal zorenje, saj sem si dal montirati zorilnico, kjer so razmere bistveno boljše, kot sem jih imel prej. Ni mi treba biti ves čas dežuren, saj tehnologija veliko naredi,« je povedal prvak, ki salame izdeluje že 20 let. »Preprosto sem si želel narediti dobro domačo salamo. Gledal sem, spraševal in se učil,« pove o svoji učni poti. Sicer pa ima doma veliko kmetijo, ki obsega 55 hektarjev zemlje, v hlevu je do 115 glav govedi, največ bikov, vsako jesen pri njih svoj začasni dom najde še do 200 prašičev. »Naše salame so narejene iz domačega mesa, niti grama ni kupljenega,« še poudari dobrodušni 55-letni Janez.

Tudi predsednik Jože zna narediti dobro salamo.
Tudi predsednik Jože zna narediti dobro salamo.

Drugo mesto je zasedel Janez Peterlin, tretja je bila salama družine Tomažič, do 10. mesta so se nato zvrstili Rudi Vrščaj, Kmetija Fabjan, Bojan Novšak (izdeluje tudi izvrstne salamoreznice), Aljaž Kerin, Pavel Vidic, Slavko Ponikvar in Ana Janežič.

Petra takoj za prvakom

Med špehovkami, salamami, kjer je glavna sestavina slanina, se je najbolje odrezal Stanislav Pflege iz Mrtvic, zbral je 52,2 točke. Po poklicu je strojni ključavničar, med špehovkami pa je zmagal že leta 2021. »Večkrat sem sodeloval na tem tekmovanju. Salame delam, ker to rad počnem, ne zaradi tekmovanj. Je pa treba za dobro salamo tudi nekaj sreče, osnova pa sta domači prašič in dobro zorenje. Maso sicer naredim tako, da dam vanjo 12 kilogramov domače slanine, od štiri do pet kilogramov govedine in začimbe, vključno s česnom, poprom in soljo,« pove prvak med špehovkami. O izdelovanju salam se je največ naučil od Francija Štritofa, tradicijo salamarstva je že prenesel na sina Tomaža. Dodajmo še vrstni red špehovk od 2. do 10. mesta: Petra Kralj, Vida Petkovšek, Stane Župančič, Kmetija Sintič, Andrej Košmrlj, Alojz Kerin, Janez Lenart, Boštjan Sintič in Rudi Vrščaj.

Deseterica najboljših
Deseterica najboljših

Rudi Vrščaj je dobil nagrado za najboljšega lokalnega salamarja.
Rudi Vrščaj je dobil nagrado za najboljšega lokalnega salamarja.

Ana je za zlato medaljo dobila še možev poljub.
Ana je za zlato medaljo dobila še možev poljub.

Tudi mladi postajajo pravi mojstri.
Tudi mladi postajajo pravi mojstri.

 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije