V kombiju sledila partnerjevi sodnici

SLOVENJ GRADEC – Ko je preiskovalna sodnica slovenjgraškega okrožnega sodišča Marjeta Vezonik predlani prikorakala v mariborsko sodno palačo, so zaradi nje veljali strogi varnostni ukrepi. Varnostna služba je poskrbela celo za tako malenkost, da so morali vsi odložiti dežnike, zaman pa so poskušali ostati neopaženi trije policisti, odgovorni za njeno varovanje. Toda od obtožb in sodb, da je bila hudo ogrožena, na koncu ni ostalo nič.

Vozila tik za njo

Bilo bi nehigienično, če bi Ravenčanki Petri Veber sodili v hramu pravice, v katerem je zaposlena Vezonikova, zato so proces izpeljali na mariborskem okrožnem. Že vse od začetka je v zraku viselo vprašanje, ali bodo sodniki do obdolženke strogi že zato, ker naj bi se spravila na njihovo kolegico.

Tožilstvo jo je preganjalo, da je zagrešila kaznivo dejanje maščevanja uradni osebi, zagrožena kazen je do pet let zapora. Zgodilo se je 27. januarja 2012. Pred Vezonikovo so policisti privedli Vlatka N., partnerja Vebrove, ki so ga sumili predrznega vloma. Zaslišanje je trajalo več ur, nato pa je sodnica ugodila zahtevi tožilstva in Vlatka poslala v preiskovalni pripor. Še preden so ga odpeljali v mariborske zapore, se je smel posloviti od Vebrove, ki ga je v upanju, da se bo smel braniti s prostosti, v kombiju čakala pred sodiščem. Medtem ko sta se poslavljala, je na parkirišče prišla tudi sodnica Vezonikova, sedla v službeni avto ter se nekaj pred polnočjo odpeljala proti domu.

Med vožnjo naj bi opazila, da za njo v črnem kombiju vozi ravno ženska, katere partnerja je nekaj minut prej poslala za zapahe. 
»S svojim vozilom je peljala tik za njo, čeprav je oškodovanka večkrat upočasnila vožnjo in ji dala možnost, da jo prehiti. Toda tudi obdolženka je vsakič zmanjšala hitrost in jo zasledovala vse do Bukovske vasi, kjer se je oškodovanka, ker jo je bilo strah, ustavila na avtobusni postaji, za njo pa je ustavila tudi obdolženka,« je pisalo v obtožbi. Sodnica je tedaj poklicala svojo strojepisko Viktorijo B. in ji povedala, kaj se dogaja, ta pa je obvestila obveščevalno-komunikacijski center (OKC). »Še pred prihodom policistov je obdolženka s svojim vozilom sunkovito zapeljala na drugo stran ceste ter ustavila tako, da je bila s sprednjim delom vozila obrnjena proti oškodovankinemu vozilu, zaradi ravnanja obdolženke pa je bila ta močno prestrašena in se je počutila ogroženo.«

»Nima veze, da je sodnica«

Na sojenju je Vezonikova povedala, da jo je dogodek zelo pretresel, saj je sodnica že od leta 1998, pa česa takega v karieri še ni doživela. »Nedvomno je vedela, s katerim avtom sem, in zato, da bi se mi maščevala, mi je vzbudila občutek ogroženosti,« je dejala in nadaljevala, da je na postaji celo izstopila, šla do Vebrove in jo vprašala, kaj vendar počne, a odgovora ni dobila. Za policisti se je do Bukovske vasi zapeljala tudi strojepiska Viktorija. »Bila je bleda, vsa se je tresla,« je v vlogi priče opisovala sodnico v tisti noči.

Vebrova pa je krivdo zavračala in trdila, da sploh ni vedela, da vozi za sodnico, celo ona pa naj bi bila tista, ki je prva poklicala policijo, saj je ocenila, da v avtu pred njo nekdo ne vozi varno. »Kjer je bila omejitev 90, je vozila 50, kjer je bila omejitev 50, pa 70. Ko je naproti pripeljal avto, je sunkovito zavirala, potem spet naglo pohodila plin.« Ko je slišala za obtožbe na svoj račun, je slovenjgraški sodnici vrgla v obraz: »Ne vem, zakaj bi bili vi tako pomembni, da ne bi smela voziti za vami. Ko je policist prišel na kraj dogodka, je ugotovil, da nisem naredila nič. Če bi, bi me verjetno kam odpeljal. Vozila sem po javni cesti, nikogar nisem ogrožala.«

Mariborski sodnici Barbari Nerat, ki ji je sodila, pa je sporočila, da bo na koncu ona tista, »ki boste izluščili resnico. Veliko mi pomeni tista tehtnica, ki jo imate na sodniški togi.« A ta jo je spoznala za krivo in jo kaznovala precej strogo, obsodila jo je namreč na leto zapora, obrazložitev pa se je glasila, da Vebrova s svojim ravnanjem sicer ni povzročila hujših posledic, enoletna zaporna kazen pa tudi zato, ker ni obžalovala svojega početja in ni marala spoznati, da je maščevanje uradni osebi hudo resen delikt. »Prisežem pri meni ljubih, da odločitev nima veze s tem, da je oškodovanka sodnica,« je sklenila Neratova.

Sploh ni kaznivo dejanje

Potem ko je lani mariborsko višje sodišče potrdilo okrožno sodbo, pa je ljubljanski odvetnik Anton Nosan vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v njej prvostopenjskima sodiščema očital marsikaj, vrhovni sodniki pa so mu dali prav že pri glavnem očitku: okrožno in višje sodišče sta udarili popolnoma mimo, saj to, kar je storila Vebrova, sploh ni kaznivo dejanje!

Strinjali so se z Nosanom, da zaradi načina vožnje Vebrove sodničino življenje, telo ali osebna varnost v ničemer niso mogli biti ogroženi. »Vozila je tik za njo, torej za sodnico v službenem vozilu ... Ko je oškodovanka upočasnila vožnjo, je hitrost zmanjšala tudi obsojenka ... Ustavila za njo na postaji ... S svojim vozilom sunkovito zapeljala na drugo stran ceste ...« Nič takega ni v očitkih, kar bi ogrožalo osebno varnost slovenjgraške sodnice, je prepričana vrhovna sodna instanca. Nikjer ni opredeljeno niti, ali je sploh grozilo trčenje v njeno vozilo, ni razvidno, zakaj naj bi zasledovalna vožnja, upočasnitev in zaustavitev na postaji pomenile nevarnost zanjo ali zakaj naj bi jo Vebrova ogrožala s tem, da je sprednji del svojega kombija po ustavitvi obrnila proti sodničinemu avtu.

Za kaznivo dejanje maščevanja uradni osebi mora po mnenju vrhovnih sodnikov obstajati dejanska nevarnost, ki konkretno grozi, da se bo sprevrgla v poškodbo. »Iz opisa očitanega kaznivega dejanja izhaja le, da se je oškodovanka zaradi načina obsojenkine vožnje počutila ogroženo in je bila prestrašena, česar pa ne more konkretizirati zakonski znak ogrozitve njene varnosti,« je sporočilo vrhovno sodišče in obsodilko spremenilo v oprostilko.

Če je Vebrova morda res kaj zagrešila, to pa torej zagotovo ni bilo kaznivo dejanje maščevanja uradni osebi, bi lahko to bil kvečjemu običajen prekršek zoper javni red in mir, nekaj fičnikov denarne kazni doleti tistega, ki nekoga zasleduje in pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.

Med dolgotrajno kalvarijo je sodstvo ugodilo prošnji Petre Veber, da sme leto zapora odslužiti v obliki opravljanja del v družbeno korist. In jih je tudi že opravljala, vse dokler ni prejela sodbe vrhovnega sodišča.