V Klunovih toplicah se je kopal že Prešeren

Ko so bila deca manjša, smo pogosteje obiskovali kopališča in toplice. Zlasti pozimi, poleti smo se, če smo se le lahko, raje namakali v morju. A pridejo vroči dnevi, ko je morje daleč, in človek izkoristi katero koli vodo, četudi tisto v čebru na domačem dvorišču.

Tako smo pred leti v posebno vročem poletnem popoldnevu pri starših na Dolenjskem razmišljali, kam bi šli namočit pregreta telesa. Tam okoli je nekaj večjih kopališč, ampak pričakovali smo gnečo, kar pa nam ni bilo povšeči.

Kaj nam torej preostane? Vaški potok ali reka Krka? »Pa pojdite v Klunove toplice,« je predlagal tast. »Kaj pa je to?« sem vprašala, že ime mi je bilo hecno. »Boš videla,« se je nasmejal v odgovor. In smo šli. Pustimo se presenetiti, sem si rekla, in res smo bili, presenečeni namreč. Prijetno, tako da se še danes ob priložnosti vračamo.

Ob koncu Bušeče vasi blizu Cerkelj ob Krki se razprostirajo travniki in polja. In prav tam, takoj za cesto, najdemo Klunove toplice. Majhen bazen, velik približno 10 krat 15 metrov, nekaj lesenih klopi za počitek in brunarica, kjer lastniki postrežejo hladno pijačo. Naprej proti Krki se razširi prostor, kjer so dobrodošli gostje s šotori in avti. Prijetno, mirno vaško okolje, ravno prav otroškega živžava in klepeta domačinov, ki se semkaj prihajajo hladit v najhujši vročini. Velikost bazena in višina vode, ki sega odraslemu kvečjemu do pasu, res nista primerni za resno plavanje, česar pa gostje pravzaprav ne pogrešajo. Sem se pridejo osvežit in družit in smeha tod res ne manjka.

Preprosto, nič kaj vpadljivo, a prijetno urejeno kopališče morda res ne spada v turistične vodnike, vendar ima nadvse bogato in zanimivo zgodovino. Ob vrelcu vode s stalno temperaturo 27 stopinj Celzija, bogate z žveplom, ogljikovo in dušikovo kislino, karbonati in drugimi organskimi snovmi, so že v začetku 19. stoletja grofje Auerspergi zgradili leseno kopališče. Glede na pričevanja, da se je hodila sem namakat sama cesarica Marija Terezija, pa je vrelec moral biti znan že precej pred tem.

Kako so imeli Auerspergi urejeno kopališče in koga vse so gostili, ni točno znano, nekateri pa trdijo, da sta se na grofovskem kopala pesnik France Prešeren in njegov prijatelj Andrej Smole. Nesporno dejstvo je, da je zemljišče od Auerspergov kupil Matija Kodrič in ga nato leta 1923 prepisal za doto svoji hčeri Tereziji Klun. Tako so toplice, ki so še vedno v družinski lasti, dobile današnje ime.

Stara kopališka zgradba nad izvirom še vedno stoji, a ni več v uporabi, gostje lahko čofotajo v že omenjenem zunanjem bazenu. Pravijo, da ima voda številne zdravilne učinke, kar sicer ni zapisano, a tisti, ki se redno kopajo, trdijo, da dobro vpliva na splošno počutje.

Klunove toplice niso komercialno kopališče, niti vstopnine vam ne bodo zaračunali. Pred brunarico smo sicer opazili škatlo za prostovoljne prispevke, kjer vsak pusti po svoji presoji, da se vsaj nekaj nabere za vzdrževanje.