V klubu mladih tudi kuhano vino in šnops

KOČEVJE – Kar precej ljudi, ki so v preteklosti sodelovali s Klubom mladih Kočevje, je razočaranih, ko vidijo, da se sredi Kočevja pod imenom tega društva toči alkohol. In smo se podali po (alkoholnih) sledeh.

Ustanoviteljica žal pokojna

»Klub mladih Kočevje je deloval kot društvo, ki je želelo otrokom ponuditi drugačno ponudbo, s katero jih je spravilo s ceste,« pravi neimenovani vir. Klaudija Kraus, ki je Klub mladih Kočevje ustanovila leta 2006 – dejavnosti za otroke so potekale že pred tem –, je žal pokojna. Klub je vodila z jasnimi načeli: namenjen je vsem mladim do 30. leta, vendar so bili prepovedani alkohol, cigarete in droge. Z njenimi besedami: »Klub mladih Kočevje ne bi smel biti samo prostor, kamor bi mladi zahajali in se družili, ampak ustanova, ki bi jim ponudila razne organizirane dejavnosti, prireditve, dogodke, pri katerih bi upoštevali želje mladih in pomen vsebin.«

Da je lahko ponudila čim več različnih vsebin, je ustanovila dnevni center. Leta 2007, ko so imeli delavnice tudi v Ribnici in Kostelu, so organizirali 202 programska dneva. Leta 2008 so v sedmih mesecih in pol pripravili več kot 200 brezplačnih dogodkov, na katerih je sodelovalo malo manj kot 4000 udeležencev. Klub mladih Kočevje je bil edina ustanova od Ljubljane do Kolpe, ki je osnovnošolcem med počitnicami vsak delovnik ponujala pester program, med šolskim letom pa možnost obiskovanja dnevnega centra.

Tudi za otroke

Ker je ustanoviteljica in dolgoletna voditeljica kluba zbolela in umrla, je klub 1. oktobra letos zaprl vrata dnevnega centra. Stroški vzdrževanja prostorov v stari lekarni so bili preveliki, saj so na občinskem razpisu za kulturo prejeli 9500 evrov, kar je 6000 evrov manj kot prejšnje leto, stroški najemnine, elektrike in drugega pa so znašali 1000 evrov na mesec.

Potem pa je Klub mladih Kočevje novembra prevzel Matej Kosten, ki ima podjetje Nova generacija, d. o. o., in od občine najeto Mestno kavarno. »Od četrtka ima Klub mladih Kočevje nove prostore v nekdanji trgovini Butler,« pravi mladi podjetnik: »Toda to ne bo dnevni center.«

Klub mladih Kočevje gradijo od začetka in so do zdaj pripravili okvirni program. V prostorih bodo imeli bralni kotiček, vsaj dva računalnika z brezžično točko, ki bo odprta tudi za turiste, z Romanom Zupančičem pa se dogovarja, da bi imeli v prostorih kluba glasbeno šolo.

Na otroke ne bodo pozabili, saj nameravajo vsake počitnice organizirati delavnice, ki bi bile namenjene osnovnošolcem. Izdelovali bi snežake ali iglu – če bo seveda sneg –, skupinsko pustno masko, s katero bi se udeležili kočevske mačkarade, izdelovali naj bi rože iz storžev in filca, tu in tam bi pripravili tudi večdnevne delavnice, na primer izdelovanje lutk … »Pa vrt bi radi obdelovali, tako da bi otroci spoznali, kaj vse je potrebno za uspešno vrtnarjenje,« pravi Matej Kosten.

Alkohol kot vir financiranja društva

Vendar njihova ciljna publika niso osnovnošolci, pravi sogovornik, ampak mladi do 30 let. Zato bo kandidiral na občinskih in državnih razpisih za mlade in tudi za kulturo, saj namerava razširiti kulturno ponudbo Kluba mladih Kočevje. Kulturne dogodke – koncerte, razstave in drugo – bodo organizirali v kavarni ali na vrtu.

Na očitek, da prepleta zasebno in javno sfero, torej svoje podjetje in društvo, Kosten jasno odgovarja: »S kulturo se v kavarni ne ukvarjam, ker je to čista izguba. Ljudje v Kočevju niso pripravljeni plačati kulturnih dogodkov.« Zato vse, kar se v mestu ob Rinži dogaja na področju kulture, poteka prek društev, ki imajo prek razpisov pokrit del stroškov.

Podobno razloži točenje alkohola (kuhanega vina, grenčic in medice) sredi mesta, ki poteka pod znamko Kluba mladih Kočevje, kjer imajo zdaj dva zaposlena prek javnih del, od 1. januarja pa ostaja eden. »V hiški smo imeli tudi domač zeliščni čaj z medom, ker smo želeli v času veselega decembra, ki je primeren za druženje, v Kočevju ponuditi nekaj več,« pravi Matej Kosten.

Društvo ne more biti dobičkonosno, dodaja, vendar mora imeti neki vir financiranja. Če ne drugega, je klub z denarjem, ki so ga zaslužili s prodajo alkohola, plačal varščino za prostor nekdanje trgovine. »Delam nekaj dobrega,« pravi sogovornik in nadaljuje: »Res pa je, da ta Klub mladih Kočevje ni več tisti klub, kot se ga večina spomni. Spremembe so.«