LJUBLJANA – V Sloveniji je povprečna mesečna neto plača za julij znašala 990,88 evra. V primerjavi s plačo za junij je bila nominalno višja za 0,8 odstotka, realno pa za 1,1 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača je za julij dosegla 1510,02 evra in je bila v primerjavi z junijem nominalno višja za odstotek, realno pa za 1,3 odstotka.
Zaposleni so bili julija za uro opravljenega dela najbolje plačani v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro. Prejeli so povprečno 7,99 evra neto na uro. Več kot sedem evrov na uro so dobili še v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (7,85 evra), v rudarstvu (7,37 evra) in v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (7,25 evra), so sporočili iz statističnega urada.
Najnižje urne postavke od 4,06 do 4,71 evra
Najnižje zneske za plačano uro so prejeli zaposleni v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Tu so prejeli 4,06 evra, medtem ko so zaposleni v gostinstvu dobili 4,42 evra in v gradbeništvu 4,71 evra na uro opravljenega dela.
V javnem sektorju nespremenjeno
Povprečna mesečna neto plača za julij se je v primerjavi s preteklim mesecem znižala v dveh statističnih regijah. Za 1,9 odstotka se je znižala v zasavski in za 1,6 odstotka v spodnjeposavski statistični regiji.
V vseh drugih statističnih regijah se je povprečna mesečna neto plača zvišala. Najopazneje se je zvišala v goriški (za 3,3 odstotka) in notranjsko-kraški statistični regiji (za 2,7 odstotka) ter v jugovzhodni Sloveniji (za 2,1 odstotka).
Povprečna mesečna neto plača za letošnji julij je v javnem sektorju v primerjavi z junijem ostala praktično nespremenjena, medtem ko se je v sektorju država znižala za 1,1 odstotka. V zasebnem sektorju se je zvišala za 1,5 odstotka, so še navedli statistiki.
LUXEMBOURG – Slovenija je v drugem letošnjem četrtletju zabeležila največji padec stroškov dela na uro v EU. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se znižali za 5,9 odstotka. V območju evra in EU so se zvišali za 0,9 odstotka, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. V prvem letošnjem četrtletju so se stroški dela na uro po nekoliko popravljenih podatkih v območju skupne evropske valute na letni ravni zvišali za 1,7 odstotka, v celotni uniji pa so beležili dvoodstotno rast. Slovenija je v prvem četrtletju zabeležila 3,8-odstotni padec stroškov, kar je bil drugi največji padec. Plače na uro na letni ravni višje za 1,1 odstotka Stroške dela sestavljajo plače in drugi stroški, kot so denimo prispevki delodajalca za socialno varnost. V območju evra so se plače na uro v drugem četrtletju na letni ravni zvišale za 1,1 odstotka, drugi stroški pa za 0,1 odstotka. V prvem četrtletju je bila rast 1,8- oziroma 1,4-odstotna. V EU so se plače v drugem četrtletju na letni ravni podražile za odstotek, drugi stroški pa za 0,3 odstotka. V prvem četrtletju je bila v obeh kategorijah rast dvoodstotna.V evrskem območju so stroški dela na uro v drugem četrtletju na letni ravni v industriji narasli za 1,8 odstotka, v gradbeništvu za 0,7 odstotka, v storitvenem sektorju pa za 0,8 odstotka. V EU je bila rast v industriji 1,7-odstotna, v gradbeništvu 0,4-odstotna, v storitvenem sektorju pa 0,9-odstotna. Slovenija z največjim padcem Med državami članicami, za katere so bili podatki za drugo četrtletje dostopni, so najvišjo rast stroškov dela na uro na letni ravni zabeležili v Estoniji (+7,7 odstotka), Litvi (+6,5 odstotka) in Romuniji (+6 odstotkov). Sloveniji, ki je s 5,9 odstotka zabeležila največji padec, so sledili Ciper (–4,6 odstotka), Hrvaška (–0,6 odstotka) in Španija (–0,3 odstotka). V Sloveniji so se tako plače kot tudi drugi stroški pocenili za 5,9 odstotka. |
