SOČA – Štiri tisoč petsto hektarjev veliko lovišče Lovske družine Soča je med najzahtevnejšimi v Sloveniji, saj vršaci na obeh straneh ozke in globoke Zgornje Soške doline in doline Lepenjice segajo prek 1800 metrov nad morjem. Zaradi strmih pobočij Bavškega Grintavca, Trentarskega Pelca, Srebrnjaka, Velikega Lemeža, Lipnika, Hudega vrha, Oblega brda in drugih vrhov so njihova lovišča dostopna le peš oziroma k nogam, kot pravijo tukajšnji domačini, saj tod ni nobenih gozdnih cest ali vlak. Tudi njihovih 125 kilometrov lovskih stez le tu in tam krajši čas poteka po ohranjeni mulatjeri ali planinski poti. Tako se soški lovci lahko najvišje pripeljejo do 700 metrov nadmorske višine (denimo do Doma dr. Klementa Juga v Lepeni ali župnijske cerkve device Marije Lavretanske v Trenti), pustijo avte v dolini, nato pa hajdi navkreber v lovišče.
»Toda navzlic težkim razmeram za lov se zanimanje za včlanitev v lovsko družino ves čas zmerno povečuje, tako da je zdaj od 44 članov že četrtina mlajših od trideset let, kar je tudi v slovenskih razmerah prej izjema kot pravilo,« pravijo v en glas predstavniki LD Soča Aljoša Hosner (starešina), Marko Pretner (tajnik), Stojan Zorč (gospodar) in Milan Bradaškja (dolgoletni član upravnega odbora), ki smo jih v prostorih Informacijskega središča TNP v Trenti zmotili sredi priprav na sobotno slovesnost ob 70-letnici ustanovitve te lovske družine. Pri tem nimajo večjih težav, saj se prav ob letošnjem jubileju dosegli največje število članov v zgodovini lovske družine, ki so izjemno delavni, tako da tudi skrb za alpsko lovišče in divjad poteka po načrtih. Med njihovimi člani, ki živijo v vaseh Trenta, Soča, Lepena in Kal - Koritnica, so lovka Nives Marka ter trije častni člani: Franc in Matija Mlekuž ter Jože Kašca.
Na težavnost lova v njihovem lovišču, ki je v celoti na območju TNP in meji na lovišča LD Bovec, Čezsoča in Drežnica ter na Lovišče s posebnim namenom Triglav v okviru TNP, je v veliki meri vplivalo dejstvo, da se je v zadnjih tridesetih letih v Julijskih Alpah močno razširila jelenjad. Na to je vplivalo opuščanje planinskega pašništva, z umikom ovc in koz z visokogorskih pašnikov pa so ob zaraščanju nastale ugodne razmere za jelenjad. Ta je s teh površin pregnala tudi gamse, tako da so se morali umakniti še v višjeležeče predele, kar pa se še ne pozna pri njihovem staležu. Kot so navedli sogovorniki, je bilo med prvo in drugo svetovno vojno v njihovem delu Soške doline 9000 glav drobnice, zdaj jih je le še okrog 400; od trinajstih tukajšnjih planin je živa le še planina Za Dupljem pri Krnskih jezerih. K prevladi jelenjadi so pripomogle vremenske spremembe, saj vse bolj mile zime omogočajo, da se divjad lahko skoraj vso zimo zadržuje visoko v hribih, kjer ima dovolj hrane in se ji ob skromnih snežnih padavinah ni treba spuščati v dolino.
Jeleni so vse višje
»Jeleni in košute so se pomaknili že do nadmorske višine 2000 metrov, kar pomeni, da moramo iti vse višje, če jih hočemo upleniti. Doslej je bil jelen najvišje ustreljen na 1700 metrih, pri čemer je prenos plena v dolino najzahtevnejši del lova. Odrasla žival tehta okrog dvesto kilogramov, očiščena pa četrtino manj. Zato morajo priti lovcu na pomoč vsaj še štirje člani zelene bratovščine, da še isti dan ulov spravijo v dolino,« opisujejo značilnosti lova v visokogorju člani vodstva LD Soča, ki je po letu 2010 odstrel jelenjadi podvojila, gamsov pa zmanjšala za četrtino. Tako zdaj njihov letni odlov velike divjadi, kamor poleg jelenjadi in gamsov spadajo še srnjad in mufloni, znaša okrog sto živali. Poudarjajo, da je divjad na njihovem območju zdrava, saj so nazadnje lani pri enem gamsu ugotovili garjavost, medtem ko srnjad občasno ogrožajo le šakali. Velike zveri (medvedi, volkovi, risi) se tu zadržujejo le prehodno, v lovišču pa imajo še kozoroge, svizce, ruševce in planinske orle.
Vsak član, mlajši od 60 let, mora na leto opraviti 28 ur dela v lovišču, kamor poleg vzdrževanja lovskih stez, prež, 85 solnic in osem krmišč ter 15 hektarjev grmišč spadajo še ročna košnja 2,5 hektarja travnikov za krmo pa razne skupne in čistilne akcije. Poleg tega imajo na višini 1400 do 1600 metrov pet manjših lesenih lovskih koč (z dvema do petimi ležišči in štedilnikom), od katerih so štiri uredili na mestu nekdanjih planin (Zasleme na Svinjaku, Zagreben pod Goričco, Nad Sočo ob poti na Bavški Grintavec in Berebica pod Trentarskim Pelcem). Poleg članarine nekaj denarja za svojo dejavnost ustvarijo tudi z lovnim turizmom, saj odstrel petih do sedmih gamsov vsako leto namenijo drugim lovcem. Navsezadnje samo strošek letne koncesije ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znaša 2000 evrov.
