LJUBLJANA – Delodajalci v javnem sektorju so v zadnjem času uslužbencem pospešeno izdajali zahtevke za povračilo preveč izplačanih plač, ponudili so jim tudi nove pogodbe o zaposlitvi s popravljenimi višinami plač, nekaterim so že drugače obračunali plače brez podpisa pogodbe, so na novinarski konferenci opozorili predstavniki Konfederacije sindikatov Pergam.
Zastaralni rok se bliža
Kmalu bo namreč minilo pet let in s tem zastaralni rok od začetka veljave zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem so delodajalci s svojimi zaposlenimi sklepali nove pogodbe.
Ob prehodu v novi plačni sistem pa je bilo veliko odprtih vprašanj, glede katerih so se stališča ministrstev razlikovala in se tudi spreminjala, prav tako se je spreminjala aplikacija, ki je tedaj služila kot pripomoček za izračun plače. Posledica tega je bila neenotni prehod v novi plačni sistem, pri čemer naj ne bi bili prepričani o pravilnosti prehoda ne delodajalci ne zaposleni. Po odločitvah inšpektoratov, predvsem inšpektorata za javno upravo, pa bi morali številni uslužbenci v javnem sektorju domnevno preveč izplačane plače, ki so bile napačno določene ob prehodu v novi plačni sistem, zdaj vračati, je na današnji novinarski konferenci pojasnil generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek.
Pergam: Zaposleni niso odgovorni, zakaj bi vračali?
Po njegovem mnenju je povsem nesprejemljivo in nevzdržno, da se v tovrstnih primerih od zaposlenih zahteva vračilo dela plače, ki naj bi ga neupravičeno prejeli, čeprav za določitev plače niso v ničemer odgovorni niti niso mogli vedeti, da jim je morda plača določena napačno. V okviru Pergama takšne zahtevke beležijo predvsem člani sindikata na Zavodu RS za zaposlovanje, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) in Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL). Sicer pa naj bi takšne zahtevke množično izdajali tudi na drugih javnih zavodih, kjer zaposleni sicer niso člani sindikatov, vključenih v Pergam.
V UKCL so po navedbah predsednika Sindikata KC Matije Cevca izdali 450 takšnih zahtevkov, ki naj bi dosegali tudi vrednosti 30.000 evrov bruto. Na zavodu za zaposlovanje pa so izdali 595 takšnih zahtevkov. Posamezni zaposleni bodo morali vrniti med 4000 in 5000 evri bruto, kolikor so preveč prejeli ob napačni določitvi delovnega mesta ob prevedbi v novi plačni sistem.
Niso rešena niti osnovna vprašanja, kaj sploh vrniti
Predsednik Pergama Janez Posedi je tudi opozoril, da pri tem niso rešena niti osnovna vprašanja, denimo, kaj mora delavec pravzaprav sploh vrniti. Prepričan je namreč, da jim ne bi bilo treba vrniti bruto plač, saj tudi niso prejeli bruto zneskov.
Prav tako so po mnenju Počivavška vprašljivi postopki z zahtevami po vračilu domnevno preveč izplačanih plač. Ti namreč temeljijo na inšpekcijskih postopkih inšpektorata za javno upravo, ki pa glede na veljavno ureditev ob zaključku postopka ne izda odločb, ampak morebitne odredbe izreče v zapisniku, zoper katerega se ni mogoče pritožiti.
Po njegovem mnenju je zato nujno, da se ureditev, ki določa obveznosti pogodbenih strank v primeru ugotovitve napačno določene plače, nemudoma spremeni, prav tako je nujna sprememba ureditve inšpekcijskega nadzora.
