V jami pod klevevškim gradom skrit zaklad?

Ko Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske omenja toplice na Dolenjskem, opisuje tudi tiste pri Klevevžu, ki so, kot pravi, tik pod gradom iz skale. »So pa zelo šibke in le napol tople,« poroča polihistor. »Ne poleti ne pozimi niso posebno gorke, ker se, kakor domnevam, znotraj mešajo z mrzlo studenčnico.«

Tako Valvasor. Kako pa je danes? Časi so se spremenili. Če niste ljubitelj pokritih bazenov in vonja po klorirani vodi ter prisegate na čisto izvirsko vodo, bo Klevevška toplica ravno pravšnja za vas, in to v vseh letnih časih, torej tudi jeseni in celo pozimi.

Radulja je eden bolj vodnatih pritokov Krke, ki se v to dolenjsko lepotico izliva pri Dobravi. Slikovita struga, polna brzic in tolmunov, se zaključi s Klevevško sotesko. Nekoč je v bližini stal grad Klevevž (Klingenfels), ki je pomemben spomenik kulturne dediščine v Občini Šmarješke Toplice, le streljaj oddaljen od občinskega središča. O gradu danes pričajo le razvaline obodnega zidovja nad okljukom Radulje.

Pri končnem delu soteske je ob desnem bregu Radulje krajši pritok, katerega izvir privre na dan pod večjo skalo, tako kot je zapisal že Valvasor, in je zajet v manjšem bazenu. To je hipotermalni izvir, imenovan Klevevška toplica, s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija. Nastal je ob istem prelomu kot izvir v Šmarjeških Toplicah. Klevevška toplica je primerna za kopanje, kadar so nizke temperature, se iz bazenčka kadi. Pozimi boste torej uživali v topli vodi, le ko boste prišli iz nje, ne bo ravno najprijetneje.

Nekoč so uživali tudi stiški in kostanjeviški menihi, saj so jim samostanski zidovi pogosto nakopali revmatizem in druge bolezni. Blagodejni učinki klevevške termalne vode so jim bili dobro znani.

Bose prale oblačila

Pred več kot petdesetimi leti so v Klevevški toplici uredili betonsko korito ali manjši bazen, kjer se je mogoče kopati v vseh letnih časih, nekoč pa naj bi v teh vodah grajske perice tudi pozimi bose prale oblačila. Kot pravijo, je poleti tu kar precejšnja gneča, jeseni in pozimi pa srečamo posamezne kopalce. Vsi so si enotni, da je voda zdravilna.

Na tem območju je še Stara toplica, ki je kakih 500 metrov pod Klevevško sotesko, v kateri so se kopali v preteklosti.

Te kraje zagotovo dobro poznajo tudi jamarji. Na nasprotnem bregu Radulje, v steni tik pod ostanki klevevškega gradu, se odpirata dve luknji – vhoda v dve zanimivi jami. Zgornja Klevevška jama je suha in je ena najdaljših na tem območju. V njej so odkrili kapnike, arheologi pa so našli prazgodovinsko keramiko. Po legendi naj bi bil v jami, ki za obiskovalce še ni urejena, skrit zaklad.

Okoli deset metrov pod njo je vhod v Spodnjo Klevevško ali Ajdovsko jamo. Ta je vodna jama, kar pomeni, da iz nje izvira potok, ki je včasih celo večji kot sama Radulja. Za obisk je potreben čoln, najbolje pa jo je obiskati v spremstvu jamarja. Tik pred koncem je neprehodna špranja, iz katere priteka voda. V majhno dvorano vodi manjši stranski rov, v katerem sta dve kotanji, polni tople vode. Tu je v jami hipotermalni izvir, ki priteka iz špranje v steni, temperatura vode pa znaša 21 stopinj Celzija. To je edinstvena zanimivost slovenskega podzemlja, doslej edina znana topliška jama.