V ilegalo!

Berem, da veterinarskim inšpektorjem prihaja. Da stokajo od silnih užitkov. Po Gorenjski in Prekmurju so minule dni zasegli več zaklanih prašičev, mesnih izdelkov in klavniških odpadkov. Z izdatno pomočjo privoščljivo zavistnih špecarskih sosedov so se spravili nad črne zakole. Nad koline. Javnost so strokovno obvestili, da je zakol živali potekal v nasprotju s predpisi. Saj da žive živali niso bile ustrezno pregledane, enako ne neživo meso, kar da lahko pomeni grožnjo za javno zdravje.

Koline so od nekdaj kmečki praznik. Nemara najlepši. Imamo jih lahko toliko, kolikor imamo prašičev. Za nameček jih umestimo na dan, ki nam najbolj ustreza, po koledarju ga lahko pomikamo gor ali dol. Le živo srebro se mora za milimeter ali dva spustiti pod ničlo. Priložnostni mesarji so pozimi tristoodstotno zaposleni. Njihova naloga je milo krulečega pujska kar najbolj milostno poslati na oni svet, nato pa čim prej iz njegovega drobovja izvleči še topla jetrca, ki sveže pražena spadajo k prvemu od celodnevnih obredov. Nakar sledijo postopki razkosa in oblikovanja mesne gmote v nam prepoznavnejše in prijaznejše podobe. Kotleti, rebrca, ribica, vratovina, stegno, pleče, nekaj za skrinjo, nekaj za predelavo. Pravzaprav je šele v postopku slednje mogoče prepoznati kakovost mesarja. Rang in ceno mu določa okus krvavic, tlačenk, klobas, salam, hamburgerjev, šunk, špehovk, kožaric, jetrnic in kar je prašičjih pridelkov.

Država se je zdaj spravila nad enega najlepših praznikov. Z močjo zakona. Po katerem je menda vprašljivo tudi pobijanje veterinarsko nepregledanih muh in komarjev. Inšpektorji pravijo, da jim gre za zdravje ljudi, hkrati da zatirajo črno prodajo. Zakol na domu – pa najsi obglavimo prašiča, ovco, kozo ali kokodajsko – je dovoljen le, ako meso pojemo sami. Kar pa niti približno ni poslanstvo kolin. Preteklost in tradicija velevata, da so koline tudi praznik soseščine, vasi, bližnje in daljne žlahte. Nič manj zdravi nismo bili, četudi nas niso varovali inšpektorji. Nasprotno.

Kot so eni proti koncu prejšnjega tisočletja brez večjih posledic izmenjaje hodili na partijske kongrese in v cerkev ter javno malikovali Tita, skrivoma pa pobožno častili Miklavža, božič in veliko noč, bomo v novodobni demokraciji pač ilegalno praznovali še koline. Izkušenj imamo dovolj.