LJUBLJANA – V Cankarjevem domu, samem hramu slovenske kulture, je sredi tedna znotraj Urada RS za intelektualno lastnino potekala dvodnevna regionalna konferenca na temo kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic. A očitno je, da se organizatorju ni zdelo pomembno, v kakšnem jeziku naj ta poteka. Slovenci smo seveda ponosni na svoj jezik, zato so bili obiskovalci prvega dne konference, ki je bila odprta za javnost in namenjena predvsem domači publiki, nemala začudeni, ko so namesto slovenskih besed vseskozi poslušali samo angleščino. Marsikdo se je vprašal, ali s tem organizator ne krši tudi zakona o javni rabi slovenščine, ki v 25. členu določa, da je na mednarodnih javnih prireditvah na območju Republike Slovenije, ki se financirajo z javnimi sredstvi, treba zagotoviti rabo slovenščine, razen pri izjemah, ki jih odobri pristojno ministrstvo.
Organizator dogodka, Urad RS za intelektualno lastnino, ki ga vodi Vesna Stanković Juričić, dovoljenja od pristojnega ministrstva ni pridobil, a na uradu trdijo, da je bila konferenca v skladu z zakonom. »Vse objave in dokumenti, ki jih je pripravil urad, so bile na voljo tudi v slovenskem jeziku. Tolmačenje (iz slovenščine in v slovenščino) je bilo na včerajšnjem dogodku zagotovljeno, zanj pa ni zaprosil nihče od udeležencev,« pojasnjuje Stanković Juričićeva in dodaja, da konferenco financira Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) in ne proračun, prav tako pa ne gre za javna sredstva RS. »Ne gre za mednarodno prireditev, ki bi bila financirana iz javnih sredstev,« dodajajo na URSIL.
Nemogoče razmere za razpravo
Predvideni stroški dvodnevne konference naj bi znašali približno 13.000 švicarskih frankov (11.000 evrov), čeprav je konferenca potekala v kletnem prostoru Cankarjevega doma, po pričevanju udeležencev pa so bile razmere za razpravo skorajda nemogoče. Nehigienično je, da se slovenski ustvarjalci v središču slovenske kulture, ki je bila vseskozi steber slovenskega naroda, v angleščini pogovarjajo o prihodnosti upravljanja avtorske in sorodnih pravic. Ne nazadnje imamo opravka s strokovnimi in pravnimi termini, ki jih zajema nova direktiva Evropske unije, sprejeta februarja letos, ki jo morajo države v pravni red prenesti najpozneje do 10. aprila 2016.
»Govorniki na javnem delu konference so bili tujci, le na okrogli mizi, ki je bila priložnost za izražanje mnenj in stališč ciljne publike, so sodelovali trije predstavniki slovenskih ustvarjalcev oziroma kolektivnih organizacij. K sodelovanju smo povabili več slovenskih ustvarjalcev in predstavnikov slovenskih kolektivnih organizacij, a se na žalost našemu vabilu niso odzvali,« še pove direktorica urada. Potemtakem bi se lahko vsaj na okrogli mizi pogovarjali v slovenščini, vendar so bili tudi tam prisiljeni govoriti v angleškem jeziku. Domači govorci so se iz jezikovnega vidika podredili gostujočim predstavnikom kolektivnih organizacij, in ne obratno, kot je to v navadi v tujini. Na uradu sicer zagotavljajo, da je bila konferenca uspešna in da je »postavila temelj za nadaljevanje dialoga na nacionalni in mednarodni ravni«. Za ceno slovenske kulturne identitete?
