LJUBLJANA – »Po dveh tednih sem odšla na Golovec in zgroženo ugotovila, da so nekaj zdravih ogromnih bukev in veličastnih hrastov označili za posek. Na tem mestu so že zelo izčistili gozd, posek teh dreves pa bi bil čisto plenjenje,« nas je na dogajanje ob gozdni poti na Golovec, ki vodi od observatorija proti italijanki, opozorila Ljubljančanka Gita Vuga, učiteljica slovenskega jezika in ljubiteljica narave.
Poudarja, da so poleg zdravih dreves, ki so predvidena za sečnjo, tudi bolna in stara, pa se jih nihče ne loti. »Poseg se opravlja na območju, ki spada v drugo varstveno območje socialne zaščite, torej na kraju, ki je najbolj popularen med sprehajalci,« še dodaja sogovornica.
»Poglejte denimo tukaj, kjer so že posekali, greben je že skoraj gol, veste, kakšna škoda se dela, saj so drevesa prst ščitila pred izsušitvijo, velike krošnje teh bukev in hrastov so poleti dajale senco sprehajalcem, ponoči v vročih poletnih dneh pa so ohlajale tudi mesto,« navaja borka za drevesa. Ob našem sprehodu po Golovcu samo ob gozdni poti, ki vodi do observatorija, naštejemo okoli 20 bukev in več kot deset hrastov, ki so s kričeče rdečo barvo označeni za poseg.
Gre za gozd, ki je večinoma v zasebni lasti več lastnikov, pa nam pojasnijo na zavodu za gozdove. »V teh dneh na Golovcu potekajo gozdarska dela, kjer se na zasebnih zemljiščih izvaja pomladitvena sečnja. Gre za predel odraslega gozda, kjer se že močno pojavlja mlad gozd. Nastopil je čas, ko je treba mladi generaciji odstopiti prostor, da se razvija naprej v zdrav, vitalen gozd, ki bo z leti nadaljeval poslanstvo svojega predhodnika,« je pojasnil Rok Havliček, vodja krajevne enote Ljubljana na zavodu za gozdove.
Prepričani so, da laična javnost pogosto napačno razume sečnjo dreves, ki je eden od negovalnih ukrepov, »ki jih gozdarji izvajamo pri usmerjanju razvoja gozdov v želeno stanje in je načrtovana z gozdnogospodarskimi načrti,« v smislu, da gre za brezbrižno uničevanje dreves ali narave z namenom pohlepnega izkoriščanja gozdov.
»Ob koncih tedna se tukaj tare ljudi, želim si, da bi tudi naslednje generacije imele kaj od tega, lahko si samo predstavljate, koliko let potrebuje drevo, da zraste tako veliko,« razlaga Gita, medtem ko meri obseg ene od bukve. »3,20 metra je obseg, kar je meter premera, torej bi ga morali zavarovati,« pojasnjuje sogovornica.
MOL v letu 2017 odkupil štiri zemljišča z gozdom Postopek odkupa določa odlok o razglasitvi gozdov s posebnim pomenom. Lastnik gozda poda zahtevo pri organu MU MOL, ki je pristojen za ravnanje z nepremičninami, pojasnjujejo na MOL. Tovrstnih zahtevkov je bilo kar nekaj, samo v letu 2017 je MOL odkupil štiri zemljišča, ki imajo status gozdov s posebnim namenom. |
Lastniki morajo imeti dobiček
Viktor Miklavčič, vodja območne enote Ljubljana zavoda za gozdove, pojasnjuje, da so za posek označena tudi drevesa, katerih obseg debel je 50 centimetrov, saj naj bi bila ta bolj na udaru škodljivcev, zaradi česar pa imajo lastniki lahko škodo. Kubik bukve recimo dosega ceno do sto evrov. Torej bi lastnik za vsa označena drevesa lahko zaslužil na oko okoli 2000 evrov, ugotavlja sogovornica, kar pa je resnično nič v primerjavi s tem, koliko let posamezno drevo potrebuje, da zraste tako visoko.
Pa obstaja možnost, da se ta pomladitvena sečnja ne opravi? »Če bi kdo želel, da lastnik dreves ne poseka, bi moral nadomestiti izpadli dohodek, ob predpostavki, da drevo ne pomeni nevarnosti denimo za sprehajalce,« pojasnjuje Miklavčič in dodaja, da drevesa zaradi razglasitve gozda s posebnim namenom niso zaščitena. MOL ima možnost in dolžnost, da na podlagi zahteve lastnika gozd odkupi, zagotavlja Miklavčič. »Zakon o gozdovih omogoča lastniku, da od MOL, ki je razglasila gozd s posebnim namenom na Golovcu, zahteva, da ta gozd odkupi,« pritrdijo na oddelku za varstvo okolja MU MOL. Če lastnik tega ne stori, dodajajo, MOL nima zakonske možnosti, da lastnika prisili v prodajo.
»Negospodarni, zanemarjeni gozdovi, ki jih prepogosto srečujemo tudi v razglašenih gozdovih s posebnim namenom v Ljubljani, so bistveno bolj ranljivi in občutljivi za poškodbe po ujmah, saj so običajno prestari, nevitalni in slabo odzivni na spremembe, brez osnovnega pomladka. Posledično se na takih območjih začnejo hitreje vraščati invazivne, tujerodne vrste, površine imajo več erozijskih procesov, na ogolelih površinah pa je zaradi zaostrenih mikroklimatskih razmer oteženo pomlajevanje,« še navajajo na zavodu za gozdove. Poseben pomen imajo gozdovi v urbanem okolju, kjer imajo izrazito poudarjeno socialno vlogo, saj blažijo številne negativne vplive mestnega okolja, se s sogovornico strinja revirni gozdar Peter Prosenc. »Ti gozdovi so mestna pljuča in hkrati prostor za druženje, sprostitev in doživljanje narave, zato je na tem območju načrtovanje še toliko pomembneje, ki pa mora v prvi vrsti upoštevati tudi želje in potrebe lastnikov gozdov,« dodaja Prosenc. In, kot je videti, je za označene bukve in hraste z Golovca že prepozno. N
Lastnik mora spoštovati odločbo Lastnik je dolžan spoštovati odločbo revirnega gozdarja, ki izda odločbo za posek. Pri odločbi A, pojasnjuje Miklavčič, ki je pravzaprav dovoljenje za posek, se lastnik sam odloči, ali bo sečnjo izvedel ali ne: »Ko pa jo začne izvajati, se mora držati določil odločbe. Pri odločbah C, s katerimi revirni gozdarji odredijo posek drevja zaradi sanitarnih razlogov, nima izbire. Odločbo mora izvesti, sicer sledi izvršba.« |
