V evropskih hlevih kmalu superkrave?!

BERLIN, LJUBLJANA –Nemci bodo obudili svojo superkravo, ki je navdihnila že Hitlerja. Auroch, pasma divje krave, ki se je vse do 17. stoletja pasla po velikih travnatih ravnicah Nemčije, Španije, Poljske, Romunije... bila je nekakšen bizon bogatih evropskih travnikov, je izumrl leta 1627 na Poljskem. Prav tega leta naj bi zaklali zadnji primerek te slovite pasme, ki je odločilno vplivala na ekosistem stare celine in ga kar 250.000 let ohranjala v ravnovesju. Tako močno, da nekateri ekologi celo zatrjujejo, da lahko na neki način zgodovino opredelimo pred aurochom in po njem, z njim je namreč izumrla še zadnje veliko divje bitje Evrope.

Prednik današnje krave

Nacisti so trdoživo, nezahtevno in vsestransko govedo občudovali in ga že pred začetkom vojne poskušali obuditi v okviru arijske ideologije, ki se naslanja na germansko mitologijo.

Sorodnik in prednik aurocha je bil tur, znamenito govedo, nekoliko večje od današnje domače krave, ki je prav tako izumrlo v 17. stoletju.

Po dosedanjih raziskavah naj bi bil tudi auroch kar precej višji od današnjih krav, a hkrati izjemno gibčen, hiter in samozadosten. Risba Charlesa Hamiltona Smitha iz 16. stoletja kaže, da je bila žival zelo velika, a okretna. Strokovnjaki so dognali, da je človek aurocha kljub temu udomačil že pred 10.000 leti na Bližnjem vzhodu in v Indiji. Nadaljnje raziskave so pokazale, da je prednik domače krave, a ta je po mnenju veterinarja mag. Janeza Kunca, vodje osemenjevalnega centra na Preski pri Medvodah, vendarle precej drugačna.

»Auroch je bilo govedo, ki se je selilo po travnatih prerijah in gozdovih Evrope in bilo prilagojeno razmeram v naravi. Današnje domače krave v mlečnem ali mesnem tipu so seveda plod stoletne selekcije in z izvornim aurochom nimajo zveze.« Je pa seveda auroch kot rečeno bil osnova za vsa današnja domača goveda.

Divjost španskih bikov

V okviru projekta Tauros, v katerem naj bi ustvarili pasmo, vsaj podobno staremu turu, poskušajo obuditi tudi superkravo aurocha, ki naj bi po mnenju ekologov zapolnila ekološko nišo zavarovanih območij, hkrati pa bi bila zanimiv za govedorejce.

Zdaj se ukvarjajo s neoaurochi četrte generacije, ki so podobni aurochom na starih risbah.

Nemci trdijo, da jim je dejansko uspelo ustvariti kravo, ki ima skoraj vse lastnosti starega aurocha.

Zanimivo je to, da so pri selekcioniranju v projekt vključili španske bike, ki menda nosijo v sebi nekaj genov starega aurocha, s čimer so mu dali starodavno obliko z visokonasajeno glavo, rogovi in vrnili specifično divjost. Reja seveda ni tako preprosta. Leta 2015 je angleški govedorejec Derek Gow iz Nemčije uvozil 12 podobnih, heck super krav z velikim in špičastim rogovjem. To pasmo so prav tako obudili v življenje leta 1920 v Nemčiji. Žival je na pogled izjemna, a jih je moral dati Derek polovico poklati, saj so ga nevarno napadale, oskrbnike pa hotele nabosti na roge. Kot je povedal izkušeni živinorejec Derek: »Morali smo jih pobiti, bile so tako agresivne, da jih nismo več mogli obvladati.« Toda hkrati so ustvarili govedo, ki daje izjemno okusno meso.

Za mleko v hribih, za meso v nižini

Nacistom je celo uspelo ustvariti nekaj aurochu podobnih živali, a so jih konec vojne pobili, vendar se je čez leta izkazalo, da jih je nekaj vendarle preživelo v rezervatih in nacionalnih parkih. Zgodba se bo zagotovo nadaljevala v pravo smer, saj so nad novo pasmo navdušeni ekologi, živaloljubci, tako kot nad bizoni v Severni Ameriki, pa tudi rejci in mesarji, saj bo šlo za prestižno ponudbo aurochovih zrezkov.

Zanimivo je, kako se je po izumrtju aurocha razvijala vzreja domačih govedi. Mag. Kunc pojasnjuje: »Na alpskem območju so goveda selekcionirali na mleko, v nižinah na meso.« Od tod med drugim sledi, da so mlečne pasme precej manj agresivne kot velike, obložene mesne pasme, saj so prve vsak dan v neposrednem stiku s človekom, zato so divje živali pri selekciji izločili. Pri mesnih pasmah je seveda omenjena divjost manj pomembna, celo zaželena, saj naj bi bilo zaradi tega meso boljše.

Mlečne pasme so bile tudi po definiciji manjše: »To so bile kravice do 300 kilogramov, kot denimo balkanska buša ali naša bohinjska cika, ki je dobro prilagojena alpskemu okolju,« je pojasnil Kunc. Današnje mlekarice tehtajo tudi do 700 kilogramov, biki pa več kot tono. A dolgih sprehodov v naravi ne bi preživeli. ¾