V družbi starke s koso

Idilična vasica stoji na mestu, kjer se Kras z Bregom prevesi v dolino Rižane. Ime je morda dobila po številnih hrastih, ki so tu nekoč rasli, ali iz ogljarskih dejavnosti takratnih prebivalcev (iz korenov besed hrast in oglje), lahko pa je izpeljano iz italijanskega poimenovanja romarske poti Via del Cristo, iz katere naj bi se razvile besede Cristovia, nato Hrastovia in nazadnje Hrastovlje. Nad vasjo je nizka skalna vzpetina iz apnenčastih skladov, čeprav že prevladujejo tla iz preperevajočih apnenčevih peščenjakov in laporjev, kar poznamo pod imenom fliš, ki mu domačini pravijo tudi sovdan.

Hrastovelj ni težko najti. Z avtoceste v Črnem Kalu zavijete na staro cesto proti Buzetu, in ko se boste peljali proti Kubedu, je na levi odcep za Hrastovlje. Že od daleč boste videli cerkev sv. Trojice za obrambnim zidom, ki je veliko mlajši od cerkve, ki je opazen kulturnozgodovinski spomenik slovenske Istre.

Nad vhodom skozi obrambni zid na cerkveno dvorišče je napis v latinščini, ki pomeni: »To hrastovsko utrdbo in k njej pripadajočo zemljiško posest je s skupaj s sodstvom, z dajatvami in privilegiji od nemška plemiške rodbine Neuhaser kupil Leander Zarotus, doktor umetnosti in zdravilstva 1581«. To je bil beneški in koprski zdravnik ter filozof.

Cerkev, triladijski objekt s psevdobazilikalno zasnovo iz začetka 12. stoletja, je najbolj znana zaradi motiva mrtvaškega plesa, ki ga je leta 1490 v poznogotskem slogu ustvaril Janez iz Kastva. Istoimenski slikar (morda Janezov brat ali oče) je mrtvaški ples naslikal tudi v cerkvi Marije na Skali v Beramu blizu Pazina. Tam gre pravzaprav za sprevod 12 parov. Zanimivo je to, da naročnik notranje poslikave cerkve, ki je ena sama galerija svetopisemskih in nekaterih povsem posvetnih motivov (trgatev, žetev, kruh, vrč z vinom), ni bil kakšen posvetni mogočnež ali škof, temveč vaški župnik, ki je živel skupaj s svojo čredo, jo poznal in vedel, po čem hrepeni. To občutje veje iz vseh fresk te imenitne cerkve, ki nam nadomesti katedrale v velikih mestih. Z mrtvaškim plesom je slikar potolažil uboge duše, da so v družbi starke s koso vsi na tej zemlji enaki in združeni v verigi, v kateri se držijo za roke.

V hrastoveljski cerkvi, ki je uvrščena na svetovni seznam kulturne dediščine, se vsakogar dotakne čas – kar koli že to pomeni. Sam iz nje vedno odhajam napolnjen z duhovno razsežnostjo Istre, ki se mi pod cerkvijo odpre s hišami z vrtovi, vinogradi in dimniki, iz katerih se vali dim. Proti cerkvi zre kip Šavrinke, ki ga je iz domačega kamna izklesal hrastoveljski umetnik Jože Pohlen, ki je leta 1950 v cerkvi sv. Trojice tudi razkril znamenite freske. Med sprehodom po vasi ne spreglejte podrobnosti na starih hišah z lepimi portali, figurami moških glav, nekaj je slikarskih ateljejev pa tudi turistična kmetija in gostilna. Tod potekajo evropska pešpot, slovenska transverzala, konjeniške, kolesarske in planinske poti, učna pot Kubed-Hrastovlje. Nedaleč so Gračišče, Podpeč, Zanigrad in vrsta drugih zanimivih vasic. Urnik ogleda: vsak dan od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure, razen ob torkih, ko je cerkvica zaprta. Več informacij lahko dobite na telefonski številki 031 432 231.