Če sodimo po tem, kar smo minulo soboto kljub dežju in z dežnikom v roki lahko videli na prireditvi Podeželje v mestu na ljubljanskem Pogačarjevem trgu, slovenski kmetje pridelujejo odlično sadje in zelenjavo ter v hlevih redijo zdravo živino, na podeželju pa imamo tudi pridne rokodelce, oblikovalce, zeliščarje in sirarje.
Hrana, pijača, zdravje
Pa začnimo pri siru. V Novem Svetu, na poti iz Logatca proti Idriji, je ekološka kmetija Leskov gaj. »Na njej imamo med drugim 25 koz, ki dajejo odlično mleko, iz katerega delamo različne kozje sire,« je povedal gospodar Franc Leskovec. »Zdaj molzemo vsak drugi dan, saj bo za naše koze kmalu nastopilo drugačno obdobje. Ali veste, zakaj oktobru pravimo tudi kozoprsk? Takrat se bodo koze ženile in februarja že pričakujemo prve mladiče. Seveda pustimo, da se mlade kozice hranijo pri materi in ne z umetno hrano.«
Še ena o siru. Trniče z Velike planine po novem uvrščajo med sire in niso le ljubezenska darila pastirjev. Tokrat so trnič, ki ga je na stojnici kamniškega zavoda za turizem in šport predstavila Sabina Romšak, ponudili Ljubljančanom: »Obiskovalcem sem povedala, kako lahko v kulinariki uporabijo trnič in h katerim jedem ga lahko postrežemo. Zato pravimo, da trnič spada na vsako slovensko mizo.«
Marvita postaja blagovna znamka za številne zares domače izdelke, ki jih na kmetiji Lopan v Ločah pri Slovenskih Konjicah razvija Marjana Acman: »Gre za nove okuse domače hrane. Predvsem želim vse, kar predelam, tudi sama pridelati, pa naj gre za testenine in rezance, različne marmelade, pecivo in potice, prelive in omake in še bi lahko naštevala. Pot od zemlje do končnega izdelka je sicer dolga, a se splača potruditi.«
Posebno mesto so namenili kmetijam, rokodelcem, oblikovalcem in zeliščarjem, ki so se predstavili pod blagovno znamko Srce Slovenije.
V Srcu Slovenije imajo tudi čudovit vrt zdravilnih rastlin pod vodstvom nekdanje profesorice Sabine Grošelj: »Zdravilne rastline so dobile nov dom na travniku v Osredkah v občini Dol pri Ljubljani. Dvesto različnih vrst pokriva več kot 800 kvadratnih metrov ekološko obdelanih površin brez dodajanja kemičnih sredstev za varstvo in regulacijo rasti ter brez gensko spremenjenih organizmov. Našo zbirko bomo še dopolnjevali in se potrudili na enem mestu prikazati čim več sort. Rastline nabiramo na višku njihove zdravilne moči, ki jo ujamemo v čajnih mešanicah, alkoholnih in oljnih izvlečkih, mazilih, začimbnih mešanicah, marmeladah, vinih, sirupih, blazinah in podobno.«
V Srcu Slovenije si prizadevajo tudi za razvoj avtodomarskega turizma. Ignac Paternoster iz Tenetiš pri Litiji se sicer ukvarja s kmečkim turizmom in iz kravjega mleka pripravlja odličen sir z najrazličnejšimi dodatki. A to še ni vse, saj so iz starega hleva uredili postojanko za avtodomarje: »Gostje z avtodomi še premalo poznajo kraje, kjer bi se lahko ustavili in kjer bi lahko dobili vse potrebno za mirno noč. Pri nas smo z njimi še posebno gostoljubni.«
Brez krompirja ne gre
Podeželje nista samo dobra hrana in pijača. Daleč stran od mestnega vrveža, v Šmartnem pri Litiji, unikatni nakit ustvarja Barbara Dacar: »Pri ustvarjanju iz raznovrstnih materialov in barv, ki se prelijejo v neponovljivo harmonično celoto, me vodi intuitivnost, saj se v ateljeju prepuščam trenutnemu in spontanemu navdihu. V dosedanjem opusu svojega dela sem ročno izdelala ogrlice, prstane, zapestnice, tudi lasne sponke, pa ljubke okvirje za sliko ali zrcalce. Posebno pozornost namenjam embalaži, tako da lahko govorimo o celostnem pristopu.«
Tokratna prireditev Podeželje v mestu je imela tudi dobrodelni značaj. Ko so točno opoldne odbili zvonovi bližnje stolnice, so pod geslom Krompir moraš imeti – v življenju ali na mizi Zvezi prijateljev mladine Slovenije podarili »krompirjev ček« za 25 ton krompirja. Kot je povedala predsednica zveze Darja Groznik, bodo krompir razdelili 500 socialno ogroženim družinam. Podarila ga je kmetija Drinovec iz Naklega, dodatnih 10 ton pa bodo podarili prizadetim v letošnjih poplavah v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Podelitve obeh krompirjevih čekov se je udeležil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je pohvalil potezo Drinovčeve kmetije. »Bodimo ambasadorji dobre volje, dobrega dela in druženja,« so ob koncu povedali organizatorji dobrodelne akcije Krompir moraš imeti – v življenju ali na mizi. Zdaj bo tega krompirja, predvsem na mizi, kar 35 ton.