V Dobrni je bil tudi oče Winnetouja

DOBRNA – Oče Winnetouja in Old Shatterhanda Karl May je bil leta 1907 v najstarejših slovenskih toplicah, pred njim pa so tu iskali mir in zdravje tudi Marija Terezija, Napoleonov brat Ludvik Bonaparte, ban Jelačič in škof blaženi Slomšek.

Slikoviti kraj leži pod Kozjakom, nedaleč stran od Celja in Velenja v zavetju mogočnih pohorskih gozdov ter v družbi hudourniške Dobrnice in Topličice. Ohranil je videz častitljivega zdraviliškega kraja, kjer ne manjka voda – te imajo na Dobrni posebno vlogo in veliko zgodb – toda tu boste zaman iskali velike naprave ob bazenih v slogu velikih vodnih zabavišč. Že veduta kraja odkriva stari grad Kačjek, ki spominja na dobrniške gospode, pa spodnji grad, graščino Novi grad, nekoč Neuhaus. Dvorec, ki nima posebnega sloga, obdaja lep park. Po vojni je bila stavba namenjena vojnim sirotam, danes pa je v njej zavod za usposabljanje, delo in varstvo.

Terme Dobrna so najstarejše delujoče slovensko zdravilišče. Vrelec in učinkovitost termalne vode sta bila znana že v rimskih časih, v pisnih virih pa so prvič omenjene leta 1403. Zdraviliški dom je bil zgrajen daljnega leta 1624. Znamenite so njegove marmorne kopeli, ki so se ohranile do danes.

V kraju dominira župnijska romarska cerkev Marijinega vnebovzetja. Cerkveni obok prekrivajo freske Tomaža Fantonija, v stavbi pa so ohranjeni trije marmorni nagrobniki, med njimi tudi nagrobnika Matija in Margarete Gačnik iz rodu gospode iz Dobrne, ki sta za kraj še danes simbol nekdanjega razcveta in veljave. Sprehod nas najprej pripelje do sodobnega termalnega središča s hotelom Vita. Malo naprej je reprezentančna vila Higya, v kateri je tudi poročna dvorana, pod njo pa vinoteka.

Na drugi strani ceste je čudovit zdraviliški park, v katerem najdemo poleg divjega kostanja, ki prevladuje povsod, še jesenolistni javor, brezo, cigarovec, pracipreso, rdečelistno bukev, srebrno smreko, platano, beli topol, cer, dob, tiso, ameriški klek, hibo, čugo itn. Beli topol blizu Zdraviliškega doma ima obseg debla 515 centimetrov in je uvrščen na tretje mesto med doslej znanimi najdebelejšimi topoli v Sloveniji, za njim pa nič dosti ne zaostajata platana ob hotelu Park z obsegom 464 centimetrov in pracipresa sredi parka z obsegom 280 centimetrov. Na desni strani parka je Galerija Kapelica, ki jo je domačin Jože Polenek preuredil v galerijo starih nabožnih slik, mašnih oblačil in pripomočkov.

Na koncu parka je na desnem robu Hiša na trati, malo naprej pa je v Gosposki hiši upravna stavba Term. V stari konjušnici zdravilišča Dobrna so razstavljena prevozna sredstva, ki so jih uporabljali ob različnih priložnostih predvsem na podeželju. Stari Zdraviliški dom je kljub vidni utrujenosti še vedno markantna stavba. Nasproti njega stoji obnovljeni hotel Park, slikovita stavba, ki je bila nekdaj namenjena zdravnikom in osebju.

Na vzpetini nad Zdraviliškim domom stoji Huba, naslednica Zidarjeve kmečke domačije. Po 1847. jo je kupil Ivan, grof Hoyos. Njena zasnova kaže na tipično staro kmečko hišo, po obnovi 1865. pa je pridobila švicarski slog.

Na robu kraja stojijo žalostni ostanki vile Ružička, ki jo je dal zgraditi grof Aichelburg, ki je bil med letoma 1864 in 1867 župan. Eden od naslednjih lastnikov je bil tovarnar Leon Ružička. Vila je enonadstropna, ima galerijo, arkadni hodnik in kapelo.

Če pot nadaljujete naprej proti Hudičevemu grabnu, boste na desni strani ceste spoznali graščino Dobrnica – Guteneg. Le malo naprej je z desne strani dostop do ledenice. Preden se povzpnete do nje, je na desni strani Kneippov vrelec zdravja, ki vas bo prijetno osvežil. V kamniti strmini so v daljni preteklosti naravno jamo apnenčastega izvora razširili in spremenili v skladišče ledu za hlajenje piva iz pivovarne v graščini Dobrnica. Pozneje je bila skladišče in hladilnica pijač. V zimskih mesecih so vanjo spravljali led, ki so ga dobivali v bližnjih ribnikih, obdržal pa se je do konca poletja. Dobrnica je znana po številnih mlinih (Dolina mlinov), med katerimi je najbolj znan Vovkov, ker še ima ohranjene stope.