Pred dnevi je neki slovenski trgovec na veliko delil pakete s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Deset tisoč obrokov v dveh urah. Eden teh mi je po naključju prišel v roke. Žemlja, maslo, med, malo mleko za zraven in rdeče jabolko za čez. To je po vsej verjetnosti najbolj dolgočasen nacionalni zajtrk na svetu, je bila prva misel, ki mi je šla spontano čez možgane.
Nekaj brskanja po spletu je moje sume potrdilo. Še nisem do konca vpisal »tradicionalni hrvaški zaj…«, že so vame skočile slike suhih salam, pancete, sirov, posoljenega paradižnika in čebule. To, dame in gospodje, je zajtrk, za katerega se človek odpove (pre)pozni večerji! Saj to hočemo, ne? Iščem naprej. Madžarska. Dodajte vsemu, kar zajtrkujejo Hrvati, še jajca, pikantno pašteto in kisle kumarice. Cel praznik.
In potem se spomnim … Angleži! Celo ti čudaki z Otoka, ki v povprečju veljajo za precej zadrto sorto, imajo spektakularen zajtrk. Morda celo najbolj spektakularnega. Če za hip pogledam nazaj v vrečko z našim nesrečnim zajtrkom, se mi sploh ne zdi več čudno, da Britanci vsa ta jajca, hrenovke, fižol, krompir in gobe nosijo s sabo celo v Grčijo. Priznajte, prvi dan ste se na Kreti še malo zgražali, kako lahko to kdo je ob osmih zjutraj, naslednji dan ste bili sami pri sebi navdušeni, do konca tedna ste si to skoraj že upali povedati na glas.
In zdaj smo v jedru naše zgodbe. Kaj pove pust tradicionalni zajtrk o Slovencih? Misliti, da se tu cedita med in mleko, bi bila napaka. Jaz v tem ubogem škrniclju vidim druge stvari. Da Slovenci neradi izstopamo iz sivine. Nimamo, na primer, vrhunskega pršuta? Nimamo zaradi njega cele kulinarične vojne s Hrvaško? Ne, saj ne namigujem, da bi ga vtaknili v rubriko zajtrk. Samo na glas razmišljam. Ampak, kaj pa če … Ah, pozabite!
Slovenec ceni disciplino, odrekanje. Prostora za užitek tu ni veliko. In to se nam pozna na vseh področjih. Spomnite se Katanca, Zahoviča in Šmarne gore. Pa kaj, če je dal vse odločilne gole za uvrstitev na evropsko in svetovno prvenstvo? Kdo je on, da edini zahteva svoj apartma v Hotelu Brdo? Kdo je on, da ga ne bi menjal v 60. minuti? Ali pa, če ima kdo previsoko plačo … naj jo da polovico državi. Sicer jo bo itak zapravil za neumnosti. In še in še in še …
Ne, to ni dežela medu in mleka. Tu se dela, ker je tako edino prav, ne zato, da bi kaj imel od tega. Tu se hodi na volitve, ker je to dolžnost, ne ker bi imeli izbiro. Samo še to mi ni jasno … Zakaj potem tlačimo med in mleko v tradicionalni slovenski zajtrk? @bjarc Zakaj? Zato ker se spodobi! In na tej točki te moram še dodatno razočarat... medu v vrečki sploh ni bilo. Le kajzerica, mleko, maslo in trikotnik topljenega sira. Nekomu je uspelo tudi koncept medu in mleka zasrati. Bomo preučili in potem ukrepali. Brez skrbi.
