V deželi kengurujev je en odstotek Slovencev

MELBOURNE – Še do jutri bo avstralski Melbourne svetovni center tenisa. Odprto prvenstvo Avstralije, ki se je tam začelo 16. januarja, je prvi od štirih vsakoletnih teniških turnirjev za grand slam. Tam poteka že dobrih 100 let, od davnega leta 1905, s samo eno prekinitvijo, leta 1986. V avstralskem poletju so bili na sporedu že vroči izločilni boji favoritov, nas pa je bolj zanimalo velemesto, v katerem živi največ slovenskih Avstralcev in ki je tudi sicer znano po športu, saj je leta 1956 celo gostilo olimpijske igre, v tamkajšnjem parku Albert pa je steza okoli jezera, na kateri je vsako leto dirka za svetovno prvenstvo formule 1. V zvezi s tenisom omenimo, da je turnir naporen, saj poteka v vročini avstralskega poletja. Če je ta prehuda, ga sme posebna komisija prekiniti. Po drugi strani pa je to edini turnir za grand slam, ki lahko poteka na pokritih arenah, saj imata glavni igrišči, Arena Roda Laverja in Arena Vodafone, premično streho, ki se lahko v primeru dežja ali hude vročine zapre.

Most imigrantov

Melbourne je z dobrimi 3,5 milijona prebivalci drugo največje mesto Avstralije za Sydneyjem, je glavno mesto države Viktorija in s številnimi znamenitostmi ter spomeniki spominja na to, da je bil med letoma 1901 in 1927 glavno mesto države. V njem živi veliko Slovencev in po nekaterih ocenah jih ima kar 30.000 avstralsko državljanstvo, njihova skupnost pa je najbolj izrazito organizirana prav v Melbournu, in to predvsem okoli slovenskega misijona, ki ga vodi pater Ciril Božič. Ker se Avstralci zavedajo, da jih je kar 98 odstotkov tja priseljenih, so v Melbournu imigrantom namenili most. To je Standridge čez reko Yarra, ki je bil pred davnimi časi zgrajen za železnico, leta 2006 pa obnovljen za pešce in kolesarje ter s strani obdan s steklenimi ploščami, na katerih so osnovni podatki o vseh priseljencih in državah, iz katerih so prišli v Avstralijo ter Melbourne. Mosta se je zato prijelo ime Most imigrantov in na njem najdemo podatke tudi o slovenskih priseljencih, ki so sicer uradni, a po mnenju nekaterih ne izražajo realnega stanja, saj tudi v svetu migracij obstaja črno polje. Kot piše na steklu, so prišli predvsem iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Kopra in Nove Gorice v dveh valih. Prvi je bil med letoma 1948 in 1953, ko so prihajali begunci, drugi pa od leta 1970 do leta 1982, ko so se priseljevali imigranti iz tedanje Jugoslavije. Leta 2001 naj bi bilo tako v Avstraliji 6685 v Sloveniji rojenih imigrantov in 14.189 Avstralcev slovenskega rodu. Temu velja dodati, da interes za migracijo na ta kontinent v Evropi in tudi Sloveniji zadnja leta spet močno narašča, saj ga je kriza očitno obšla.

Zlata krona s krvjo

Med številnimi znamenitostmi Melbourna, ki obiskovalcu ne uidejo, so Flinders Street Station, železniška postaja, zgrajena leta 1910 v francoskem renesančnem stilu, Svetišče spomina (Shrine of Remembrance), ki je eden največjih vojnih spomenikov v Avstraliji, modernistični Trg federacije, ki je središče kulturnega in družabnega dogajanja v mestnem jedru, in stolp Eureka, ki je le eno od samo sedmih poslopij na svetu z več kot 90 nadstropji, 50. najvišja zgradba na svetu in za Sydneyjskim stolpom druga najvišja zgradba v Avstraliji.

Je tudi druga najvišja stanovanjska stavba na južni polobli, saj je v njej kar 554 stanovanj. Tista v višjih nadstropjih so najdražja in v najvišjem je bilo treba na primer zanje odšteti kar okoli osem milijonov avstralskih dolarjev. Stolpnica, ki meri 297 metrov, ima 91 nadstropij in v 88. nadstropju je razgledna točka. Gradili so jo štiri leta in svečano odprli oktobra 2006. Ime je dobila po uporu rudarjev v času avstralske zlate mrzlice v Eureka Leadu leta 1854. Zato ima na vrhu zlato krono in rdečo črto, ki spominja na prelito kri 30 umrlih rudarjev.