Davča s svojimi samotnimi kmetijami, posejanimi po zahodu Škofjeloškega hribovja, slovi kot najdaljša slovenska vas. Tam so do konca 60. let na vsaki večji domačiji sejali lan, ga trli, predli na kolovratu in tkali platno. Takrat je bilo ob skoraj vsaki davški kmetiji videti modro cvetoče polje lanu, ki so ga v skladu s tradicijo kmetje populili, ker se ga ne žanje, in nato posušili. Terice ga nato terejo na trlicah. Vlakna potem češejo in na kolovratih spletejo v niti. Iz teh na statvah stkejo platno. A s prodorom umetnih vlaken na trg je ta dejavnost na podeželju začela izumirati. V pozabo pa ni šla, tudi ker je takratno turistično društvo začelo pripravljati prireditev Dan teric, ki so jo uspešno organizirali deset let zapored. Po večletni prekinitvi delovanja društva so ga krajani leta 1999 ponovno ustanovili in oživili tudi Dan teric, ki ga pripravljajo na kmetiji Pr' Vrhovcu.
Spomin na stare čase ohranja etnografski muzej, ki je posvečen predelavi lanu ter so ga v Davči odprli leta 2007, bolj v živo pa si to nekdanjo dejavnost lahko ogledate v nedeljo od 14. ure. Prikazu obdelave lanu bo sledila igra na prostem Cigan čarovnik, nato pa še zabava z ansamblom Slovenski muzikantje. Dogajanje se začne že dan prej, v soboto, ko se bo ob 16. uri začelo s proslavo ob 30-letnici PGD Davča in prevzemom novega gasilskega vozila AC 24/50, čemur bo sledilo rajanje z ansamblom Raubarji.
Osrednji dogodek je vsekakor kulturno-etnografska prireditev Dan teric. »Pripravimo ga vsako leto, vselej tretji vikend v avgustu,« pravijo na domačiji Pr' Vrhovcu. »Na prireditvi v naravnem okolju zagotavljamo nepozabno potovanje v preteklost, v čas naših prednikov. Vaščani in vaščanke s starim orodjem prikažejo celotni proces predelave lanu od bilke do platna. Pri tem so oblečeni v stara oblačila, obiskovalce pa seznanijo tudi z zanimivimi običaji in navadami.« Pridati velja, da je v tamkajšnje turistično društvo vključenih približno 40 članov, a pri organiziranju večjih akcij in prireditev sodeluje vsa vas. Delo je izključno prostovoljno, temelji na dobri volji Davčarjev, finančno pa jih podpira Občina Železniki.
Na domačiji Pr' Vrhovcu pravijo, da so njihovi predniki »na tej zemlji prvič zapisani leta 1778. Delno raziskane knjige v Čedadu kažejo na korenine, ki segajo tja v 17., mogoče celo 16. stoletje. Na starodavni meji med Salzburgom in Oglejem so se pretekli rodovi preživljali izključno s kmetijstvom, pretežno z živinorejo. Danes pa brez gozda in turistične ponudbe v okolici ribnika zagotovo ne bi zmogli.«
