Na severozahodu je bil zaostanek do petine, v visokogorju je sonce sijalo le od 70 do 80 % toliko časa kot običajno. Po koncu kilavega in nadpovprečno namočenega poletja je bilo stanje kmetijskih zemljišč v večjem delu Slovenije nadpovprečno mokro.
Največ poletnih padavin je bilo v Julijcih, kjer so padavine ponekod presegle 800 mm. Najmanj dežja je bilo na severovzhodu države in Krško-Brežiškem polju, kjer so namerili pod 400 mm. V večjem delu Slovenije je bila količina padavin nad dolgoletnim povprečjem, izstopala je predvsem Obala, kjer je bilo padavin za okrog 80 % več kot navadno.
V upanju na lep začetek jeseni je tudi v prvi dekadi septembra v večjem delu Slovenije padla nadpovprečna količina padavin v prevladujočih deževnih dneh. Poplave pa je na razmočenem terenu povzročilo vremensko stanje med 11. in 13. septembrom.
Na mokra tla obilen dež
Iz novic Agencije RS za okolje je razvidno, da je bilo 11. septembra 2014 nad severno Italijo in severnim Jadranskim morjem ciklonsko območje, ki se je pomikalo nad Balkan. V petek, 12. septembra, se je nad Italijo poglobilo novo ciklonsko območje in se pomikalo nad severno Jadransko morje. Sočasno se je višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka s svojim središčem pomaknilo prav tako nad severni Jadran.
V nadaljevanju se je v noči na 13. september ciklonsko območje po dokaj neobičajni poti vzhodno od nas pomikalo proti severu, višinsko jedro pa je ves čas vztrajalo nad severnim Jadranskim morjem in Slovenijo. Padavine so se v petek zvečer krepile in v noči na soboto zajele vso Slovenijo.
V večjem delu države je zmerno do močno deževalo, najmočneje v vzhodni polovici. V soboto in v noči na nedeljo se je nadaljevalo oblačno vreme s pogostimi padavinami, zaradi prisotnosti višinskega jedra hladnega zraka je bilo ozračje nestabilno, pojavljali so se krajevni nalivi.
V vzhodnem delu države so bila poplavljena območja porečja Ledave, Krke, Mure, Pesnice in Ščavnice, Drave v spodnjem toku, Dravinje, Sotle, Savinje, Save v srednjem in spodnjem toku. Reke so poplavljale na širših ali pogostih poplavnih območjih. Posledice poplav so največje v porečju Krke, ki je poplavljala že v predhodnih dneh. Dodatne padavine so le povečale predhodne poplavne pretoke.
Vinogradnike skrbi grozdna gniloba
Skupno je do 15. septembra v najbolj namočenih vzhodnih koncih Slovenije padlo več kot 200 mm dežja (Murska Sobota 270 mm dežja, Lendava 214 mm, Novo mesto 260 mm). Največja odstopanja padavin so bila v vzhodni polovici države. Na vzhodu je bilo do šestkrat, v osrednji Sloveniji do štirikrat in na zahodu do dvakrat več dežja kot v povprečju 1971–2000.
Poleg poplavljenih polj, kjer bo škoda zagotovo največja, je letošnje leto poletna mokrota povzročila še dodatne težave: grozdna gniloba se pojavlja v vseh vinorodnih območjih v Sloveniji; razmere so neugodne za ustrezno razmerje med sladkorji in kislinami v grozdnem soku ter zorenje grozdja; v vinogradih so potrebni dodatni tehnološki ukrepi (listi, prezračevanje), ovirana je trgatev; moteno zorenje koruze za silažo in zrnje, ovirano siliranje koruze zaradi premokrih tal; ovirano siliranje travinja in ovirana setev dosevkov za ozelenitev njivskih površin. Plazovi so ponekod odnesli cele vinograde, sadje in grozdje gnijeta.
Poplavljenih 25.000 hektarjev
Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so zadnje poplave skupaj z močo tako prizadele več kot 25.000 hektarjev kmetijskih površin. Najbolj prizadeta so območja Pomurja (12.100 ha), Podravja (10.400 ha) in Dolenjske (1300 ha).
Zaradi ekstremnih razmer se v državi sprožajo postopki za ocenjevanje škode in priznavanja višje sile v zvezi z neizpolnjevanjem zahtev v povezavi z navzkrižno skladnostjo in ukrepom Kmetijsko-okoljskih plačil iz Programa razvoja podeželja 2007–2013 kot posledico nedavnega obilnega deževja, poplav in s tem povezane škode na kmetijskih zemljiščih.
Kmetje v opisanih razmerah niso mogli izpolnjevati podukrepov, kjer so zahteve, denimo, obvezno petletno kolobarjenje, ozelenitev njivskih površin, integrirano poljedelstvo in vrtnarstvo, neprezimni posevki, pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, pokritost tal na vodovarstvenem območju; setev prezimnih poljščin, pokritost tal z neprezimnimi posevki poleti in jeseni ter drugi.
Buče plavajo v vodi
Po prvih ocenah so ponekod dokaj uničeni travniki, buče, koruza in oljna ogrščica. Kjer kmetovalci buč še niso pospravili, te plavajo v vodi in so popolnoma gnile, tako da tega spravila več ne bo mogoče opraviti. Posledice pretirane moče in poplav se bodo poznale še prihodnje leto, saj je dolgoročno uničena rodovitnost (struktura) tal. Marsikje ne bo mogoče izvesti predvidenega kolobarja. Pri koruzi se ponekod pojavlja problem fuzarioz, koruzne bulave sneti in mikotoksinov. Tudi setev ozimnih žit na poplavljenih površinah je zelo vprašljiva.
Nasveti o tem, kako ravnati s poplavljenimi površinami, pridelki in krmo, so objavljeni v Tehnoloških navodilih za kmetovalce na poplavljenih območjih na spletnih straneh KGZS in območnih zavodov.
23. september 1985 Izjemno toplo popoldne za drugo polovico septembra. V Braniku v Vipavski dolini se je segrelo kar do 34,0 °C, na Slapu pri Vipavi je termometer pokazal 32,5 °C, v Tolminu 31,5 °C, Metliki 30,5 °C, Volčjem Potoku pri Kamniku 29,0 °C in Postojni 28,8 °C. |
Napoved Z začetkom koledarske jeseni v torek ob 4.29 se bo vreme ustalilo. Le v noči na četrtek bo predvsem v južni Sloveniji prehodno možen rahel dež. Obeti za 25. do 30. septembra V četrtek bo spet nekoliko več oblačnosti kot v sredo, možna bo kakšna kaplja dežja kje v notranjosti Slovenije. V noči na petek bo predvsem v vzhodni polovici Slovenije občasno deževalo, v petek pa bo že večinoma suho. Konec tedna bo sončno vreme, na začetku prihodnjega pa bo spet več oblačnosti in ponekod bo možen rahel dež. |