Večino poslanstva pozebe je letos opravila že ohladitev, ki je zajela Slovenijo v zadnjih dneh aprila. Ledeni možje so letos potrdili ljudsko modrost, pomagali pa so tudi Zofiji pri obilici dežja. Za nami je sv. Pankracij, ki goduje 12. maja in je zavetnik otrok, mladega rastlinja in cvetja. Letošnji dvanajsti maj je bil oblačen in deževen, prevladovali so tudi močnejši krajevni nalivi.
Napoved Vremenski obeti od 19. do 24. maja V četrtek nas bo prešla vremenska fronta, nato pa bodo naši kraji do začetka prihodnjega tedna na južnem obrobju ciklonskega območja. Proti sredini tedna se bo nad srednjo Evropo in območjem Alp krepilo območje visokega zračnega tlaka. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo krajevne padavine. V petek in soboto bo predvidoma suho vreme, za nedeljo in ponedeljek se bo verjetnost za dež znova povečala, za torek pa spet zmanjšala. |
Če Pankracija sonce peče ...
Najvišje dnevne temperature zraka so bile od 15 do 20 °C, tudi jutranje so se v večjem delu Slovenije motale okrog 10 °C. Ljudski rek pravi: »Če Pankracija sonce peče, sladko vince v klet priteče.« Letos ne bo tako, saj je že pozeba pred njim opravila svoje uničevalsko delo.
Servacij goduje 13. maja. Častijo ga kot zavetnika proti pozebi, mišim ter podganam. Treba je pripomniti, da letos ni opravil svojega dela. Tudi ta dan je deževalo, najnižje jutranje temperature zraka so bile od 7 do 13 °C, najvišje dnevne od 15 do 21 °C.
Tretji ledeni mož pa je sv. Bonifacij, ki goduje 14. maja. Letos je bilo ta dan spremenljivo do pretežno oblačno z občasnim dežjem. Ljudsko izročilo pravi, da, ko je ta mimo, nevarnosti za pozebo ni več. To je čas, ko okrasimo balkone in okenske police s cvetjem.
Pretoplo vreme zgodnje pomladi nas je letos premamilo, da smo prezgodaj posejali in posadili tudi nekatere vrtnine, kot so paradižnik, fižol, paprika, bučke, ki so zelo občutljive za pozebo. Pa bi bilo modro upoštevati ledene može, ki predstavljajo ljudsko izročilo.
Otroci na Zofko sezuli čevlje
Šele ko so bili ledeni možje mimo, se je začelo sajenje po njivah; na dan, ko goduje Zofka, pa so otroci prvič lahko sezuli čevlje in bosi tekali naokrog. Resda se spomladi grejejo, vendar bomo morali v alpskem prostoru kljub temu pomisliti na to, da je to še vedno čas, ko lahko naš prostor oblije polarni zrak.
Zato bo treba poiskati več alternativnih rešitev za varnost pred pozebo. Za ledenimi možmi 15. maja prihaja sveta Zofija, ki ji mnogi pravijo uscana Zofka.
Tokrat dežja ni prinesla, padavine so na ta dan ponehale, popoldne se je delno zjasnilo in ohladilo, a na srečo je meja sneženja ostala nad 1000 m nad morjem. Zofka je prinesla razmeroma sveža jutra s temperaturami zraka okoli 5 °C, popoldnevi so se ogreli do 15 °C.
Zanjo velja rek Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Po njej je na koledarju (16. maj) še Janez fižolovec. To je dan, ko ponekod še vedno sadijo fižol, in zato se ga je prijelo ime fižolov ali fižolčkov Janez. Pred njim ga ni bilo pametno saditi, saj lahko pozebe. Po vseh vremenskih motnjah je nekoliko toplejše vreme na vidiku šele po 16. maju.
Obilica vlage privlači glivične bolezni
Žitna polja so se dvignila po mrazu in snegu in ozimni ječmen v osrednji Sloveniji se večinoma klasi ali že cveti. To je čas, ko ga zavarujemo pred okužbami. Cvetenje je skrajni rok za rabo fungicidov v ječmenu. Spremenljivo vreme in pogostejše padavine so ugodni za širjenje glivičnih bolezni, kot so ramularijska pegavost, mrežasta pegavost in žitna pepelovka ječmena.
V pšenici pa pšenične listne pegavosti. Vestno upoštevajmo navodila in prognoze kmetijskih svetovalnih služb. Za zatiranje ramularijske pegavosti je zelo pomembno, da se drugo škropljenje ječmena izvede tik pred klasenjem.
Ramularijska pegavost ječmena To je nova bolezen, vendar je zelo pomembno, da se opravi preventivno škropljenje posevkov pred pojavom, najpozneje pred začetkom klasenja. Ramularijska pegavost je v zadnjih letih vse bolj nevarna bolezen ječmena, v posevkih jo opažamo vsako leto. Povzroča jo gliva Ramularia collo-cygni. Razširjena je po vsem svetu, prvič pa je bila opisana leta 1893 v severni Italiji. V preteklosti je veljala za manj nevarno, v novejšem času pa je čedalje več primerov izbruhov bolezni v obsegu, ki povzroča gospodarsko škodo. Povzroči lahko do 25 odstotkov izgube pridelka. Škropljenje s fungicidom je najbolje opraviti v obdobju pred klasenjem, to je ko se odpira listna nožnica in so na vrhu vidne rese, vendar klas še ni zunaj (BBCH 49). Prva znamenja bolezni se lahko pokažejo že jeseni ali zgodaj spomladi. Vendar jih do takrat na rastlinah še ne vidimo, običajno se pokažejo šele med cvetenjem. Takrat se pojavijo prve temnorjave pegice, ki se lahko zelo hitro širijo. V ugodnih razmerah lahko v dveh tednih vmesno tkivo povsem porjavi. Za tako hiter propad tkiva je kriv toksin rubelin, ki ga tvori gliva. Ta se aktivira pod vplivom sončne svetlobe. Povzroči odmrtje rastlinskih celic in propad tkiva. Na odmrlem tkivu gliva tvori trosonosce z značilno obliko, podobno labodjim vratovom, po čemer je dobila ime (R. collo-cygni; Collum = vrat, Cygnus=labod.) |
